Porod je edinstven dogodek v življenju tako ženske kot njenega partnerja. Kako bo potekal, ni odvisno samo od trenutka, ko bodoči mamici odteče voda ali ko porodničar najavi, da ''zdaj pa bo''. Priprava se praktično začne z zavedanjem, da pod velikim srcem bije eno majhno. Prav je, da ''ženska v nosečnosti počne stvari, ki jo radostijo, veselijo, pa naj bo to branje knjig, sprehajanje, ples ... Vse, kar hrani njenega duha. Otrok dobesedno plava v ženskem telesu, in če v njem plavajo hormoni udobja, ugodja, se v tem razvija tudi naš otrok,'' je pomembnost same nosečnosti opisala naša sogovornica doula in diplomirana psihologinja Nina Jenštrle.

''Toliko jih je že rodilo, bom pa še jaz!''

Večkrat slišana izjava, ki bode in pripisuje dogodku, ki je pravzaprav največji v življenju ne samo mame in očeta, ampak tudi otroka, zelo malo vrednosti. Nina, je to slaba tolažba, nepripravljenost, morda tudi nerazumevanje pomena rojstva kot takega?

''Tudi sama še raziskujem, kje vse so izvori take odtujenosti od tako pomembnega dogodka v življenju ženske, moškega in predvsem otroka. Pravzaprav bi morali začeti že pri spočetju. Kaj je to zavestno spočetje, zavestna priprava na spočetje? Čas nosečnosti je obdobje, ki oblikuje otroka in postavi temelje za nadaljnje življenje. Ne reče se mu zaman “posvečeno stanje”.'' Koliko se ženske zavedamo, da vse, kar doživljamo, razmišljamo, delamo same in v odnosih, predstavlja gradnike otroka. Porod kot prehod utrdi to strukturo in kot največja sprememba v življenju nasploh oblikuje impresijo, odtis, kako je na tem svetu. Premalo so razširjena spoznanja o pomembnosti časa nosečnosti in poroda. Čeprav obstaja mnogo verodostojnih raziskav, ki zadostijo kriterijem današnjega kritičnega znanstvenega uma, ali pa izsledki, ki izhajajo iz preverjenih dobrih praks po svetu.

Premalo so razširjena spoznanja o pomembnosti časa nosečnosti in poroda. Čeprav obstaja mnogo verodostojnih raziskav, ki zadostijo kriterijem današnjega kritičnega znanstvenega uma ali pa izhajajo iz preverjenih dobrih praks po svetu.

V nekem trenutku sodobnega razvoja in razmaha tehnologije smo ženske “izgubile porod”. Porod je bil vedno v rokah žensk, izkušenih, intuitivnih, ljubečih žensk. Misterij ženske.
Razvoj je prinesel mnogo dobrega, rešuje zaplete in življenja, za to smo lahko zelo hvaležni. Prinesel pa je tudi slabosti. Ena od njih je, da ženske ne verjamejo več v naravno sposobnost njihovih teles, da lahko rodijo. Ne verjamejo, da lahko varno rodijo brez vmešavanja medicine (kar v večini primerov drži, ne pa v vseh). Okoliščine poroda so se zelo spremenile. Porod v porodnišnici v mnogih vidikih odstopa od zahtev in potreb instinktivnega dela možganov, ki na fiziološki ravni vodi porod. Fiziologija, ki je enaka že tisočletja in ženska in samica sesalca sta si v tem zelo podobni. Danes porod doma, ki je tudi sistemsko urejen in podprt, ni primerljiv s porodom doma pred 100 leti.

S tem je povezano prevzemanje odgovornosti. Zdaj smo jo predali v roke zdravstvenemu osebju. Ginekologi in porodničarji so strokovnjaki za zaplete pri porodu. Večina njih zelo redko vidi, kakšen je spontan porod. Porod, ki ne potrebuje vodenja, poseganja, ampak samo spremljanje, čas in potrpežljivost.

Ženske bi morale spet začutiti, kaj pomeni roditi otroka. Da bi prepoznale in zaupale v moč, s katero pomagajo otroku, da bi občutile spoštovanje ob tem, ko se same prerodijo v mater. 
Mi vsi pa bi morali razviti rahločutnost do bitja, ki se poraja in bo zaživelo med nami. Izkušnja, ki se ne ponovi in ne izbriše. Celo življenje jo nosimo s seboj.

Če porod razumete zgolj kot dejanje, da otrok, ki je “noter in mora priti ven” – potem boste rodili, kakor koli, bodo že poskrbeli, samo da sta zdrava. Če razumete, da način poroda globoko vpliva na vas kot žensko, na vaju kot partnerja in starša in predvsem na otroka kot novorojenega – potem vam bo mar, KAKO se bo to zgodilo.