Po 42. tednu nosečnosti oziroma že po 10. dnevu po predvidenem datumu poroda se bistveno poveča tveganje za hude zaplete, vključno s smrtjo otročka v maternici. Nosečnico po roku pogosteje pregledujejo, na dva do tri dni. S pregledi ocenjujejo stanje ploda in nosečnice (snemajo CTG, opravijo ultrazvočni in ginekološki pregled). Po roku se postopoma slabša funkcija posteljice, zato želijo s pregledi in preiskavami ugotoviti pravi čas za sprožitev poroda, ko sta tako plod in mati v dobri kondiciji in normalno preneseta obremenitev poroda.

Pri nosečnicah, pri katerih se porod ne začne ob terminu in nosečnost traja zelo čez predviden datum poroda, se sproženi porod pogosteje konča s carskim rezom, saj gre lahko za nesorazmerje med velikostjo vodilnega plodovega dela in medenico matere ali trd maternični vrat. Tovrsten porod bi se verjetno tudi sicer težko končal po naravni poti. Če sprožijo porod zaradi slabega stanje mamice ali otročka, pa je večja verjetnost, da ne bi zdržala dolžine poroda in bi porod končali s carskim rezom ali vakuumom, da bi se ognili zapletom pri mami ali otroku.

Odločitev o času sprožitve poroda je povsem individualna in pade ob oceni, da je za plod in/ali za mater bolje, da se nosečnost zaključi. V vsakem primeru upoštevajo dobrobit obeh – mamice in otročka. Porod torej sprožijo, če tveganje za nadaljevanje nosečnosti preseže tveganje morebitnega prezgodnjega poroda in težav povezanih z nedonošenostjo. Načeloma pa pri nosečnicah, ki imajo zaplete v nosečnosti, običajno ne čakajo preko termina.

Načini sprožitve poroda:

Pomembno je, da v primeru nezrelega in zaprtega materničnega vratu najprej dosežejo, da maternični vrat dozori (se zmehča in skrajša) in da se začne odpirati. Če je maternični vrat že zrel, pa je pomembno, da ustvarijo popadke. Idealno sredstvo za sprožanje poroda naredi oboje, v primernem zaporedju in časovnem obdobju. V praksi pa so seveda številna individualna odstopanja.

♦ Luščenje plodovih ovojev dokazano poveča verjetnost spontanega začetka poroda zaradi lokalnega nastajanja prostaglandinov. Postopek poteka tako, da ginekolog pri vaginalnem pregledu s prstom v cervikalnem kanalu odlušči plodove ovoje od stene maternice centimeter ali dva od notranjega materničnega ustja. Pogoj je, da je ustje odprto vsaj centimeter ali dva. Postopek je lahko nekoliko neprijeten in boleč, po posegu pa se pojavi rjav izcedek ali blaga krvavitev, kar ni nevarno in ne zahteva vnovičnega pregleda. Ginekolog torej med rednim pregledom in praviloma po 39. tednu nosečnosti odlušči spodnji del ovojev od maternične stene. Nosečnica gre zatem domov.

► Ostale oblike sprožitve poroda se izvajajo v porodnišnici in so porodnice takrat hospitalizirane.

♦ Če je maternično ustje ustrezno dozorelo (zmehčano in odprto), lahko porod sprožijo z umetnim predrtjem plodovih ovojev (amniotomija). S plastično ukrivljeno palčko pod kontrolo prstov preko ustja predrejo plodne ovoje, ki niso oživčeni in ne bolijo. Glavica pritisne na ustje, kar lahko samo po sebi sproži nastanek popadkov. Če se popadki ne pojavijo v eni uri, jih spodbudijo z infuzijo oksitocina.

♦ Indukcija s Foley katetrom: gumijasta cevka z napihljivim balončkom, ki jo vstavijo preko materničnega vratu nad notranje maternično ustje. Balonček potem napolnijo s fiziološko raztopino. Mehanski pritisk katetra povzroči sproščanje prostaglandinov, ki privedejo do podobnega učinka kot prostaglandin. Prednost je po pojasnilih dr. Gorazda Kavška enostavnost uporabe in malo stranskih učinkov, slabost pa, da mora biti maternično ustje vsaj malo odprto in v večji porabi oksitocina med porodom. Lahko jih uporabljajo tudi pri porodnicah, ki so že imele carski rez ali so preobčutljive za prostaglandine.

♦ Laminarije: približno štiri centimetre dolge in tanke palčke vstavijo v cervikalni kanal. Nase vežejo vodo iz materničnega vratu ter širijo in mehčajo maternični vrat. Metoda je enostavna, neboleča, varna in uspešna.

♦ Farmakološka metoda je sprožanje poroda z zdravili. Najpogosteje uporabljajo zdravilo dinoproston (prostin), ki posnema normalno fiziološko zorenje materničnega vratu in poveča občutljivost maternice na oksitocin. Kemično sproži mehčanje, krajšanje in odpiranje materničnega vratu. Dajejo ga v obliki tablet za v nožnico, redkeje v obliki infuzije v žilo. Po vstavitvi redno spremljajo plodovo stanje z merjenjem plodovih srčnih utripov. Tableto v nožnico lahko ponovijo po šestih urah (dve vaginaleti na dan). Če se porod ne začne, postopek ponovijo naslednji dan.

Naravni načini sprožanja poroda: da ali ne?

Številne ste zagotovo že slišale tudi za "naravne" metode za hitrejšo sprožitev poroda: topla kopel, akupunktura, masaža, spolni odnos, hoja po stopnicah, daljši sprehod, uživanje ricinusovega olja, bazilike, jajčevca, origana, pitje čaja malininih listov ...

Ali jih slovenski porodničarji in ginekologi svetujejo nosečnicam? So varne?

"Po mojem vedenju nobena od naštetih "naravnih" metod ne deluje oziroma mi niso poznani dokazi, ki bi jih podpirali. Nekatere od omenjenih metod so lahko tudi zdravju škodljive, druge so preprosto vraže ali delujejo na principu placeba oziroma avto sugestije. Nosečnicam nikakor ne svetujem uporabe medicinsko nepreverjenih metod," je opozoril predstojnik Ginekološko–porodniškega oddelka v Celju, dr. Jakob Koren.

Pritrjuje mu predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra, dr. Gorazd Kavšek: "Ne obstaja dokazano učinkovitih metod za sprožitev poroda doma, čeprav kroži (danes predvsem na spletu) mnogo opisov "naravnih" načinov za sprožitev poroda (kot na primer zeliščni pripravki, olja in klizme, homeopatija, akupunktura), katerih učinkovitost pa je vprašljiva. Ker nimamo dokazov o učinkovitosti in ker so nekateri pripravki lahko tudi škodljivi, uporabo le teh "naravnih" metod odsvetujemo."

Tudi za spolne odnose ni dokazov o učinkovitosti. "Čeprav je nekaj teoretičnih razmislekov, da bi spolni odnosi lahko pozitivno vplivali na začetek poroda (prisotnost prostaglandinov v semenski tekočini, sproščanje oksitocina med orgazmom), ni prepričljivih znanstvenih dokazov o učinkovitosti spolnih odnosov za sprožitev poroda. Ker pa ne škodijo, če seveda ni razpoka plodovih ovojev, krvavitve ali drugih kontaindikacij, ga nosečnicam mnogokrat svetujejo tudi strokovnjaki," je dodal.

Niti predstojnica slovenjgraškega oddelka za ginekologijo in porodništvo, dr. Katja Juvan, ne more svetovati "naravnih" metod, ker nimamo nobenih dovolj močnih znanstvenih dokazov o učinkovitosti. "Pri posamezni nosečnici ne moremo pokazati, ali je ravno ta metoda sprožila porod ali pa je porod nastopil neodvisno od nje," je razložila. 

Je sproženi porod daljši?

Po dosedanjih ugotovitvah pa porod, ki ga sprožijo s predrtjem ovojev, traja približno toliko časa kot spontano začeti porod. Če morajo uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, lahko postopek dlje – od šest do 48 ur, običajno od 12 do 24 ur. Takrat je porodnica na oddelku in se lahko prosto sprehaja ali kako drugače zaposli svoje misli in telo. Popadki so največkrat blagi ali jih nekaj časa celo ni. Je pa ponavadi res sprožen porod daljši, oziroma čas do začetka poroda je lahko predvsem v očeh nosečnice (pre)dolg. Zato jih pogosto spodbujajo k potrpežljivosti. Namreč, šele ko se popadki okrepijo, se maternično ustje praviloma začne odpirati in porodnico premestijo v porodno sobo. Od takrat se šteje, da se porod tudi dejansko začne.

Je bolečina hujša?

Porod v vsakem primeru boli, bolečino pa vsaka dojema subjektivno. V vsakem primeru je porod stresen dogodek, ki ga spremljajo intenzivni čustveni pretresi, kar lahko vpliva tudi na dojemanje bolečine. Dejstvo je, da so nosečnice bolj zaskrbljene zaradi sprožitve poroda, zato lahko občutijo hujšo bolečino. Na srečo pa imajo kljub sprožitvi poroda na voljo protibolečinska sredstva.

So dovoljene vse protibolečinske metode?

Pri uporabi protibolečinskih sredstev ni omejitev zaradi umetno sproženega poroda. Med porodom lahko uporabljajo vsa zdravila in tudi druge metode lajšanja bolečin. Z vsako nosečnico se pogovorijo, katera bi bila zanjo najboljša, pri čemer upoštevajo njeno splošno zdravstveno stanje in posebnosti. Pri sproženih porodih, kjer je treba uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, pa najraje priporočajo epiduralno analgeziijo, še posebej, če pričakujejo nekoliko daljši porod. Ko rojevajo, Slovenke sicer najraje posežejo po ...

Je večja možnost zapletov?

Najprej naj poudarimo, da porode vedno sprožajo zgolj v varnem okolju porodnišnice, kjer je vedno možen nadzor in pravočasno ukrepanje. Za umetno sproženje poroda se odločijo z razlogom, ker pričakujejo, da bo podaljševanje nosečnosti samo po sebi prineslo več zapletov.

Najpogostejši zapleti so neuspela sprožitev poroda, dolgotrajen porod, dokončanje poroda z urgentnim carskim rezom. Lahko se odlušči posteljica, raztrga maternica, pride do močne krvavitve po porodu. Pri uporabi zdravil za dozorevanje materničnega ustja lahko v redkih primerih pride do premočne stimulacije maternice (zelo pogosti popadki), ki lahko povzroči akutno upočasnitev plodovih srčnih utripov in še redkeje zelo hiter utrip. Če se stanje ne umiri, je potreben nujen carski rez.

Če porod sprožijo pred 37. tednom nosečnosti, ima lahko otrok težave zaradi nedonošenosti, prehodne dihalne stiske in prehodne adaptacijske motnje. Težave so odvisne od višine nosečnosti in zdravstvenega stanja ploda, zato prezgodnji porod sprožijo po skrbni oceni, da je res nujno.

V koliko primerih in kako v slovenskih porodnišnicah umetno sprožijo porod?

V celjski porodnišnici največkrat umetno sprožijo porod s hormonskim pripravkom, ki ga pacientki vstavijo v nožnico.

Pri zdravi nosečnici se v kranjski porodnišnici za sprožitev poroda odločijo od 10 do 14 dni po predvidenem datumu poroda, če je seveda stanje nosečnice in otroka dobro. Porod sprožijo pri približno 15 odstotkih, najpogosteje s prostaglandinsko svečko pri nosečnosti čez rok.

V ljubljanski porodnišnici relativno pogosto sprožijo porod (v približno 20 odstotkih). Večinoma svetujejo sprožitev poroda od osem do 10 dni po predvidenem datumu poroda, vsekakor pa po dopolnjenem 42. tednu.

V Slovenj Gradcu pri zdravi nosečnici sprožijo porod v 10 dneh po roku, če ne otrok ne nosečnica nista ogrožena. Pri njih porod največkrat sprožijo s prostaglandinom v različnih oblikah.

Vse o slovenskih porodnišnicah na enem mestu ...

Ne skrbite, znajo in imajo izkušnje. Poskrbeli bodo za vas

"Pred prvim porodom so me številni spraševali, ali se kaj bojim. Do takrat sploh nisem pomislila na strah. Zaupala sem ginekologinji in bila sem prepričana, da bodo v porodnišnici znali poskrbeti zame. Prav sem imela. Tri dni po predvidenem datumu poroda se je ginekologinja odločila za umetno sproženje poroda. Sprejeli so me na ginekološki oddelek, kjer sem preživela noč. Ko so mi zjutraj dali zdravilo za mehčanje materničnega vratu in spodbuditev popadkov, se je počasi začelo dogajati. Končno! Bila sem živčna in mirna hkrati. Skrbelo me je, ali bo vse v redu, in bila sem pomirjena, ker so me stalno pregledovali in spremljali počutje otročka. Morda ne ravno najboljšem začetku je sledil lep konec – danes sem presrečna mamica sedemletnega fantka," se spominja bralka.

Preberite srčne porodne zgodbe Slovenk! Če želite deliti svojo, jo pošljite na bibaleze@pop-tv.si!

Mnogokrat se porod prične spontano, vendar so popadki preredki in/ali prešibki, da bi se maternično ustje ustrezno odpiralo. Pospeševanje poroda priporočajo, če se maternično ustje ne odpira dovolj (centimeter na eno do dve uri). Tako preprečijo dolgotrajen porod, ki lahko slabo vpliva na plodovo stanje ali zastoj poroda, kjer morajo porod dokončati z vakuumom ali s carskim rezom.

Porode so umetno sprožali že v sedemdesetih letih 20. stoletja. Od tedaj nabirajo izkušnje in dopolnjujejo znanje, zato se velika večina porodov srečno zaključi. Zaupajte in se prepustite. Med sproženim porodom ste pod stalnim nadzorom in pomagali vam bodo, če bo šlo kar koli narobe. Pa srečno in veliko lepih trenutkov vam želimo!