Njena mati Melanie Tanner ima Rh negativno kri. Ko je bila prvič noseča in je bil otrok, danes šestletni Ryan, Rh pozitiven, ni imela težav. Tudi med drugo nosečnostjo so ji zdravniki povedali, da nosi otroka z Rh pozitivno krvjo. A tokrat nosečnost ni potekala brez zapletov.

Že v maternici

Kmalu je izvedela, da je njeno telo začelo proizvajati protitelesa, ki so v maternici napadala krvne celice plodu. Da bi rešili otroka, so zdravniki enajstkrat vbrizgali kri darovalcev neposredno v popkovnico razvijajočega se zarodka.

Mala Jasmine je na svet prijokala s carskim rezom v 34. tednu mamine nosečnosti. Novorojenko so takoj odpeljali na intenzivni oddelek, kjer je še trikrat dobila transfuzijo. Danes, leto pozneje, je malčica povsem zdrava.

“Hvala darovalcem!“

Melanie se je zahvalila anonimnim darovalcem krvi, ki so njeni dojenčici rešili življenje. “Brez ljudi, ki tako radodarno darujejo kri, Jasmine danes sploh ne bi bilo,“ je povedala za Daily Mirror. Dodala je, da bo vsem, četudi jih ne pozna, večno hvaležna.

Pri nas zelo redko

Kot je za Bibaleze povedal ginekolog in porodničar dr. Stanko Pušenjak, so take transfuzije v Sloveniji redko potrebne. Rh negativnim materam namreč že takoj po prvem porodu v bolnišnici dajo injekcijo za desenzibilizacijo, ki zagotovi zaščito kar 99 odstotkom nosečnicam in zarodkom.

Razlogov, zakaj plod v maternici potrebuje transfuzijo, je sicer več: obstajajo tudi protitelesa, proti katerim ni zaščite, in drugi, še bolj redki Rh negativni faktorji. Včasih se tudi zgodi, da kakšna nosečnica ne ve, da je Rh negativna. V takih primerih, ko začne telo matere tvoriti protitelesa, ki škodujejo plodu, je potrebna transfuzija. To je mogoče šele po 23. tednu nosečnosti, ko je plod že dovolj razvit, pa tudi porod potem hitreje sprožijo. Več takih primerov je v državah, kjer porodnicam ne dajejo injekcij za desenzibilizacijo.