V porodnišnici Postojna izvajajo zunanji obrat, ko nosečnica dopolni 37. teden nosečnosti. Beležijo 50-odstotni uspeh, kar pomeni, da se kar polovica dojenčkov uspešno obrne s pomočjo zunanjega obrata v glavično vstavo.

"Včasih pa plod ob koncu nosečnosti ni v glavični vstavi, temveč je plodov vodilni del medenični ali prečni (v najnižjem delu je lahko tudi nogica). V takih primerih svetujemo pogovor z babico ali ginekologom," pravi dr.med. Robert Likar, specialist za ginekologijo in porodništvo.

Nosečnica se lahko po posvetu odloči za poskus zunanjega obrata, vodenje poroda z medenično vstavo ali carski rez.
"Pri vodenju poroda z medenično vstavo in pri carskem rezu  je več zapletov kakor pri zunanjem obratu. Zato svetujemo vsaki mamici, da se pozanima najprej za možnost poskusa zunanjega obrata," je še povedal dr. Likar.

Možnost zunanjega obrata

Nosečnici na posvetu o zunanjem obratu ginekolog najprej naredi ultrazvok. Z njim se prepričajo o legi ploda v maternici, o njegovi velikosti, teži, količini plodovnice, velikosti materine medenice in njeni prostornini.

Zunanji obrat je veliko lažje izvajati pri nosečnici, ki je že rodila, saj je prostornina njene maternice ponavadi večja, maternica pa bolj prožna.
Če ginekolog oceni, da je velika verjetnost, da bo plod obrnil s pomočjo zunanjega obrata, ga bodoči mamici tudi svetuje.

Vodenje poroda z medenično vstavo

Ginekolog s pomočjo ultrazvoka preveri otrokovo velikost, težo in obseg glavice. Če je otrok premajhen ali prevelik, če je obseg njegove glavice prevelik, se ne odloči za porod v medenični vstavi, ampak svetuje zunanji obrat oziroma carski rez.

Za porod 'z ritko naprej' je pomembno materino sodelovanje. Ni pa tak porod nič težji od poroda v glavični vstavi.
"Tak porod mora teči šolsko pravilno, otrok mora biti skrčen v položaju zarodka. Vse to ugotovimo s pomočjo ultrazvoka pred in tudi med porodom. Če ne poteka vse tako, kot bi moralo, se lahko med porodom odločimo za carski rez," je še povedal dr. Likar.

Ko otrok lahko sam zadiha

Zunanji obrat v porodnišnici Postojna izvajajo šele v 37. ali 38. tednu nosečnosti. Takrat naj bi bil otrok v maternici že dovolj zrel in bi ob morebitnih komplikacijah ob sproženju poroda že lahko zadihal sam, če bi se rodil. Pravimo, da je otrok takrat že zrel in zanj ni nobene nevarnosti več, če se rodi.

Zapleti

Poskus zunanjega obrata lahko včasih sproži porod. Nosečnica lahko dobi popadke ali pa ji odteče plodovnica.
V zelo redkih primerih pa lahko pride do odstopa posteljice in krvavitve. A ta zaplet ugotovijo z ultrazvokom in takoj ukrepajo. Taki nosečnici potem naredijo carski rez.

Po zunanjem obratu

Nosečnica po zunanjem obratu v porodnišnici ostane še nekaj ur. Posnamejo še kontrolni CTG, če je potrebno, opravijo še ultrazvok; če je vse v redu, lahko odide domov še isti dan. Po njenem odhodu ni več nobene bojazni, da bi lahko šlo kaj narobe. Vse, kar se lahko zgodi je, da se otrok spet obrne v prvotno lego, torej v medenično vstavo. Četudi se to zgodi, mamico ob sprejemu v porodno sobo vedno temeljito pregledajo in tako opazijo, če se je otrok obrnil nazaj. Babica vedno preveri, kaj je plodov vodilni del – ali je glavična, prečna ali medenična vstava.

Če pa se otrok med poskusom zunanjega obrata ne obrne, ima nosečnica še vedno možnost, da se po posvetu z ginekologom in babico odloči za vodenje medeničnega poroda ali za carski rez.

Lastna izkušnja

Pred dobrim letom sem tudi sama doživela izkušnjo zunanjega obrata. Pred tem sem bila že skoraj odločena za carski rez. Zunanji obrat je v svetu nosečnic predstavljen, predvsem zaradi mamic in forumov, kot nekaj zelo tveganega, bolečega in nasploh nevarnega za mater in otroka. K sreči sem šla na posvet v porodnišnico Postojna in dr. Robert Likar mi je razložil vse o zunanjem obratu. Na podlagi pregleda je potrdil, da obstaja, glede na to, da sem nosila četrtega otroka, ki je bil zelo velik in sem imela dovolj plodovnice, velika možnost, da bo obrat uspel.

Noseča sem bila 37 tednov in dva dni. Sprejeli so me zjutraj, naredili ultrazvok in CTG, nato pa izvedli zunanji obrat. Poseg ni bil boleč, bil je le neprijeten. Med posegom sem bila povsem prisotna in sem čutila vsak premik otroka. Podobno je bilo prevalu dojenčka v trebuhu, morda s to razliko, da preval dojenček naredi samostojno, v obrat pa je bil prisiljen.

Po uspešnem poskusu, ki je trajal manj kot minuto, sem ostala še nekaj časa na opazovanju. V spodnjem delu trebuha sem čutila rahlo bolečino, a ta je minila že naslednji dan. Iz porodnišnice sem odšla še istega dne popoldan, doma sem potem ležala. Spominjam se, da mi je dr. Likar zabičal, da do poroda ne smem sedeti za računalnikom. No, priznam, ubogala sem ga le delno.

Moj porod je tudi zaradi zunanjega obrata potekal lepo, najlepše. Naša deklica se je tri dni čez predvideni datum poroda rodila z glavico naprej, težka štiri kilograme in osemdeset gramov. Brez zunanjega obrata bi morala roditi s carskim rezom.

Svoje mnenje lahko izrazite na forumu.