Ja, nosečnost od sleherne nosečnice zahteva nekoliko prilagajanja in tudi odrekanja. Nekatere se držijo popolnoma zdrave prehrane, spet druge se nekoliko pregrešijo, ene se v istem trenutku odrečejo cigaretam, druge postopoma ukinjajo kajenje, nekatere pa kadijo vso nosečnost. Ravno tako imajo nosečnice lahko ničelno toleranco do alkohola, nekatere pa si privoščijo deciliter vina ali piva pri obroku. Vsekakor se vsaka bodoča mamica drži svojih pravil in načel ter predvsem občutkov. 

Sama sem imela v obeh nosečnostih kar striktna pravila glede prehrane. Prva, ki sem ji poleg partnerja povedala za nosečnost, je bila najboljša prijateljica. Takrat sva živeli kakšnih 170 km narazen, zato mi je kar po pošti poslala knjigo o prehrani med nosečnostjo. Spomnim se, da se mi je vsaka stran te knjige tako močno vtisnila v spomin, da sem podzavestno zavračala vsakršno možnost, da bi pojedla ali spila karkoli s prepovedanega seznama. 

Od salam in določenih mesnih izdelkov, do gob, majoneze, kave, morske hrane, tune, pekoče hrane, gaziranih napitkov ... V trenutku sem se odpovedala vsem rečem, ki so bile prej dnevno na mojem jedilniku. Spomnim se, da sem prebrala, da se lahko, če solata ni dovolj temeljito umita, okužim s toksoplazmo, kar lahko prenesem na plod. Stala sem poleg partnerja in opazovala, kako umiva vsak list solate posebej in če ga ni opral z vsake strani najmanj trikrat, se solate nisem niti pritaknila. 

Posledično sem bila nejevoljna, nervozna, izgubljala sem kilograme, zaradi prekomernega bruhanja pa sem pristala v bolnišnici na infuziji. Poskušala sem jesti in piti čim bolj zdravo, vendar se ni nič obdržalo v mojem želodcu. Takrat me je zdravnik v bolnišnici pri odpustu opozoril, naj bom pri vsaki stvari zmerna. Če je deciliter gazirane pijače pomiril moj želodec in slabost ter mi ugajal, naj si ga enostavno privoščim. 

To, kar sem prebirala, je v večini veljalo le pri večjih količinah. Tudi konzerva tune ali bele kave mi ne bi naredila večje škode, če bi si jo privoščila tu in tam. Vendar sem sama vztrajala: "Da ne bom imela potem slabe vesti!", tako da sem se v prvi nosečnosti popolnoma držala napisanih navodil. V drugi sem nekoliko popustila in si kdaj privoščila hitro hrano, pico s šunko ipd. Pri tretji bi se najbrž spet nekoliko bolj sprostila, kaj pa vem ... 

Vsekakor pa lahko potrdim, da je neverjetno dober občutek, ko po porodu prejmeš prvi obrok v bolnišnično sobo. Spomnim se, da mi je bilo čisto vseeno, kaj je na pladnju – pa sem (milo rečeno) precej 'izbirčna', kar se tiče živil. Izbirčna v narekovajih, ker ne izbiram hrane glede na to, ali je zdrava ali ne, temveč glede na okus, ki mora biti močan, slan, začinjen, mastnen ... Ampak po porodu, ko sem bila utrujena, izžeta in neskončno lačna, sem posegla po vsem, kar so mi prinesli. 

In potem sem še moledovala moža in bližnje, naj mi prinesejo vso možno hrano – od slanih do sladkih prigrizkov in čim več sokov. Devet mesecev sem se počutila tako lačno, da sem v tistem obdobju po porodu najbrž pojedla vse za nazaj. In vse je bilo tako zelo okusno in dobro.

Pred kratkim pa se je na spletu pojavila fotografija, s katero se lahko popolnoma poistovetim, najbrž pa tudi marsikatera med vami. Se strinjate? Na njej je namreč 'novopečena' mama, ki je takoj po porodu s tako slastjo ugriznila v sendvič, da mi njena fotografija v trenutku zbudi spomine na čas po porodu in ekstremen občutek lakote v tistem trenutku.
 

Pod njo je zapisala: 

"Kar devet mesecev sem sanjala o tem puranjem sendviču.

To je bila edina stvar, ki sem si jo želela jesti v nosečnosti, najbrž ravno zato, ker je bila prepovedana. Pojedla sem na tone zelenjave, v resnici pa sem hrepenela po puranjem sendviču z belim kruhom, sirom, paradižnikom in majonezo. Zato sem zdaj tukaj, po 16 urah lakote med porodom, v prvih trenutkih materinstva. Jaz hranim Bodhi, Braden pa hrani mene – z zasluženim puranjim sendvičem." 

O kateri hrani pa ste ve sanjale tik po porodu? 

Sama sem si močno zaželela začinjenih piščančjih tortilj z BBQ-omako in paradižnikove solate. No, prav gotovo pa se vam bo vse, kar boste pojedle po porodu, zdelo božansko. Stres, ki ga doživljamo med porodom, namreč izzove močno lakoto. Ko smo pod stresom, se iz telesa izloča hormon kortizol, takrat pa telo povečuje hitrost predelave ogljikovih hidratov in maščobe, da bi nam zagotovilo dovolj potrebne energije. Rezultat je neizmeren občutek lakote, še posebej pa si takrat želimo jesti ravno ogljikove hidrate in maščobo. 

Kaj jesti za hitrejše okrevanje po porodu, si lahko preberete TUKAJ.