O neplodnosti govorimo, ko ženska po enem letu rednih in nezaščitenih spolnih odnosov ne zanosi. Obstajata dve vrsti neplodnosti, in sicer primarna, ko ženska še ni zanosila, in sekundarna, ko je v preteklosti že zanosila, vendar ne zanosi ponovno. Tokrat bomo spregovorili o slednji. 

Po oceni kliničnega oddelka za reprodukcijo univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani je v Sloveniji vsak sedmi par neploden. Strokovnjaki ocenjujejo, da približno 84 odstotkov žensk zanosi v enem letu nezaščitenih rednih spolnih odnosov, po dveh letih se odstotek poveča na 92. Tako je pri zdravem mladem paru v povprečju potrebnega 8,5 meseca za uresničitev želje po nosečnosti. 

Kaj pa, ko par že dobi otroka, nato pa je ponovna zanositev neuspešna? 

Takrat govorimo o sekundarni neplodnosti. 

Dejavniki tveganja za nastanek sekundarne neplodnosti: 

Starost 

Po podatkih univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru je eden od dejavnikov, ki v zadnjih desetletjih pomembno prispevajo k neplodnosti, prelaganje zanositve na kasnejše obdobje. Pojasnjujejo, da s starostjo plodnost pri ženski upada, saj je po 35. letu skoraj polovico slabša kot pri 25 letih. Vzrok leži v jajčniku, saj se število foliklov in kakovost jajčnih celic zaradi številnih dejavnikov z leti zmanjšujeta, te spremembe pa po 35. letu postanejo še izrazitejše. 

Ženska ima po 35. letu že manj jajčnih celic, ki so tudi manj kakovostne (zmanjšano t. i. rezervo jajčnika), kar povečuje tveganje pred spontanimi splavi in rojstvom otrok s kromosomskimi nepravilnostmi. Čeprav je menstrualni ciklus v tem obdobju lahko še reden, obstaja možnost nerednih ovulacij in zmanjšane plodnosti.

Kakovost in količina spermijev

Kakovost semena je merilo plodnosti pri moškem in kaže na sposobnost semenčic v semenski tekočini, da oplodijo jajčno celico. Gibljivost semenčic je pomemben dejavnik za uspešno gibanje po ženskem reproduktivnem traktu. Če semenčice niso dovolj hitre, ne uspejo priti do jajčeca. Na kakovost in količino spermijev moškega pa lahko vplivajo različni dejavniki, kot so starost, fizično zdravje in jemanje različnih zdravil v preteklosti. 

Policistični jajčniki 

Pri sindromu policističnih jajčnikov (PCOS) gre za hormonsko motnjo, zaradi katere imamo lahko težave z menstrualnim ciklom in neplodnostjo. PCOS je namreč še zmeraj slabo pojasnjena bolezen, a jo lahko zdravimo. Vse o policističnih jajčnikih pa si lahko preberete tudi v pogovoru z asist. dr. Majo Rosič, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.

Prekomerna teža in nezdrav način življenja

Razlog za spopadanje z izzivi plodnosti je velikokrat tudi prekomerna teža. Včasih težave s plodnostjo lahko povzročajo tudi že previsoka vsebnost kofeina, pomanjkanje določenih hranil ali pomanjkanje spanca. Enako velja za vašega partnerja: preveč popitega piva vpliva na kakovost sperme, zato je dobro, da tudi mož oz. partner pred obiskom specialista osvoji nekaj bolj zdravih življenjskih navad.

Pri ženskah lahko dodatni kilogrami prispevajo k inzulinski odpornosti in povišani ravni testosterona, kar lahko zavira ovulacijo. Pri moških pa lahko prekomerna telesna teža vodi do povišanja ravni estrogena, ki vodi do manjšega števila spermijev. 

Poskrbeti moramo torej za zdravo telesno težo in zdrav način življenja, ki vključuje uravnoteženo in zdravo prehrano, zadostno pitje nesladkane pijače in vode ter telesno aktivnost ali gibanje. Priporočljivo pa se je odpovedati prekomernemu kajenju in pitju alkohola, ki negativno vplivata na zdravje, motita hormonsko ravnovesje in lahko zmanjšata produkcijo sperme.

Stres 

Stres lahko kar podvoji tveganje za neplodnost. Visoka raven stresnih hormonov še dodatno negativno vpliva na zanositev. Prvi korak pri zmanjševanju stresa, ki ga povzroča neplodnost, je prenehanje negativnega razmišljanja in pretirane zaskrbljenosti glede trenutne situacije. Mnogokrat namreč pari, ki odmislijo težave in se odpravijo na sproščujoč dopust, pričajo o tem, da so potem nenačrtovano zanosili. 

Naslednji korak pri premagovanju neplodnosti je vzpostavljanje mostu s svojo družino, za katero je dobro, da se poduči o neplodnosti in prebere kaj o tem. Ob vsej situaciji pa nikar ne zanikajte svojih čustev. Če potrebujete jok, jokajte, če ste jezni, bodite jezni. Hkrati pa brezpogojno dovolite partnerju, da čuti in se z neplodnostjo sooča drugače od vas. 

Izboljšajte svojo komunikacijo: Lahko uporabite pravilo 20 minut, ki omeji čas, v katerem lahko govorite o neplodnosti. Povejte svojemu partnerju, kako naj vam pomaga: partnerji ne morejo brati misli, zato jim jasno pojasnite, kako se počutite in kaj želite od njih: objem, pogovor, masažo, itd.