V letu 2020 je bilo v Sloveniji zabeleženih 2180 spontanih splavov in drugih patoloških oblik nosečnosti, je razvidno iz Zdravstvenega statističnega letopisa Slovenije za leto 2020, ki ga izdajajo pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (Nijz). So dokaj pogosti in se zgodijo v prvih treh mesecih nosečnosti, tudi pri ženskah, ki še ne vedo, da so noseče. 

Na vprašanja o spontanem splavu sta odgovarjala Marko Mugoša, dr. med., specialist gin. in por., in Aneja Gombač, dr. med., specializantka gin. in por. iz Bolnišnice za ženske bolezni in porodništvo Postojna.

Do katerega tedna nosečnosti govorimo o spontanem splavu in v katerih tednih nosečnosti je največje tveganje zanj?

O spontanem splavu govorimo do 22. tedna nosečnosti oziroma do teže ploda pod 500 gramov. Največje tveganje zanj je v zelo zgodnji nosečnosti, do 10. tedna nosečnosti.

Kolikšna je stopnja spontanih splavov pri ženskah, ki še ne vedo za nosečnost, in pri ženskah že s potrjeno nosečnostjo?

Podatkov o stopnji spontanih splavov pri ženskah, ki še ne vedo za nosečnost, ni oziroma je mogoče o njih samo sklepati.

Razlikovati pa moramo tako imenovano biokemično nosečnost, ki je potrjena samo z nosečniškim testom, od spontanega splava, ki nastopi po z ultrazvokom potrjeni znotrajmaternični nosečnosti.

Splavi se 15 odstotkov klinično dokazanih nosečnosti. Če vzamemo v obzir še vse neprepoznane nosečnosti, se predvideva, da je odstotek veliko večji. V literaturi opisujejo celo do 50 odstotkov izgub nosečnosti.

Kakšni so znaki? 

Razlikujemo med zgodnjim, ki je do 12. tedna nosečnosti, in poznim spontanim splavom, do katerega pride po 12. tednu.

Najpogostejši znak spontanega splava je krvavitev iz nožnice, ki jo praviloma spremljajo krči. Razlog za nujen pregled pri ginekologu je prav tako samo močnejša bolečina v spodnjem delu trebuha brez krvavitve ali z blagimi krvavimi vaginalnimi izcedki (spotting) pri ženski, ki še ni imela z ultrazvokom potrjene nosečnosti.

V primeru grozečega splava so lahko milejši simptomi in nujen pregled v večini primerov ni potreben. (Grozeči splav ugotovi ginekolog. Običajno gre za nepravilni potek nosečnosti, zaradi česar je veliko tveganje za spontani splav, op. a.)

Kateri so vzroki?

Vzrokov za spontani splav je veliko in pogosto ni mogoče določiti točnega vzroka.

Najpogostejši pa so kromosomske napake oziroma napake pri razvoju zarodka. Drugi vzroki so še: razvojne in organske spremembe maternice, avtoimune bolezni, trombofilije, endokrine in metabolne bolezni. Vpliv na splave imajo tudi okoljski dejavniki.

A vendar – kot že pojasnjeno – pri približno 40 odstotkih spontanih splavov ni znanega razloga.

V kateri starosti je večje tveganje?

Najmanjše tveganje za spontani splav – približno 15 odstotkov – je pri ženskah, starih od 20 do 25 let. S starostjo postopno narašča do 35. leta, ko ima spontani splav približno 20 odstotkov nosečnic. Zatem tveganje strmo narašča; pri 40-letnicah je stopnja spontanih splavov 40 odstotkov, pri 45-letnicah pa 80 odstotkov.

Upoštevati je treba, da s starostjo upada tudi plodnost, kar pomeni manjšo zmožnost zanositve. Število jajčnih celic pri ženski je določeno ob rojstvu, s starostjo pa je slabša kakvost jajčnih celic. Zato je večje tveganje za spontani splav.

V kolikih primerih se lahko spontani splavi ponavljajo in kako lahko pomagate oziroma zdravite žensko, ki je imela več spontanih splavov zapored?

Spontani splavi se lahko ponavljajo in o ponavljajočem se splavu govorimo, ko ima ženska tri zaporedne spontane splave. Tedaj se odločamo za nadaljnjo diagnostiko, pri čemer upoštevamo starost ženske. Če ugotovimo vzrok, ga skušamo odpraviti, v ostalih primerih so rizične pacientke v zgodnji nosečnosti deležne hormonske podpore z gestageni.

Kakšno je zdravljenje oziroma pomoč po spontanem splavu? Kdaj je potrebna operacija?

Ob popolnem splavu ni potrebno zdravljenje, po dveh do treh tednih se priporoča kontrola pri ginekologu.

Pri nepopolnem ali zadržanem splavu je nujna ginekološka obravnava, potrebna so zdravila ali operacija, odvisno od primera.

Ali se lahko po spontanem splavu pojavijo težave z zanositvijo? Če da, zakaj in v kolikih primerih? Kako lahko tedaj pomagate pri zanositvi in tudi, čez koliko časa se svetuje vnovična zanositev?

V primeru zapletov ob in po spontanem splavu se lahko pojavijo težave z zanositvijo in takrat je potrebna individualna obravnava.

Po vzpostavitvi menstrualnega cikla ni zadržkov za vnovično nosečnost, pred vsako zanositvijo pa svetujemo jemanje folne kisline v priporočenem odmerku 300 mikrogramov na dan.