Ženske naj bi imele v zgodnjih dvajsetih letih najmanj možnosti za razvoj kroničnih zdravstvenih obolenj in težav, ki bi lahko predstavljale tveganje zanje ali dojenčka. V teh letih ravno tako obstaja najmanjše tveganje za spontani splav, zunajmaternično nosečnost, mrtvorojene otroke ali neplodnost. Po besedah sociologa Johna Mirowskyja z Univerze v Teksasu je glede biološkega vprašanja pripravljenosti matere torej najprimernejša doba poznih dvajsetih let. Takrat naj bi bile celice jajčnikov matere najbolj sveže, reproduktivni sistem pa naj bi bil na samem vrhuncu zmožnosti. 

V zgodnjih dvajsetih se pojavijo družbeno pogojene težave

Čeprav je biološko najprimernejše obdobje za rojstvo prvega otroka v zgodnjih dvajsetih, pa večina žensk pri tej starosti zatrjuje, da še niso pripravljene, niti zrele za tovrstno odgovornost. Hkrati je treba premisliti, kako in na kakšen način bodo otroka vzgajale in zanj skrbele. Torej pomembni so podpora družine, stoodstotna podpora in pomoč partnerja, finančna stabilnost, dom in varnost. Če vsega tega ni, se redkokatera ženska odloči za ta korak, saj za prioriteto v teh letih postavljajo izobrazbo, kariero, stabilnost in finančno neodvisnost. Ko to dosežejo, je tudi čustvena pripravljenost na otroka verjetnejša. 

Različne študije so privedle do različnih zaključkov 

Študija, ki so jo izvedli v Kaliforniji, je privedla do zaključkov, da naj bi bila 26. leta najbolj optimalna za rojstvo prvega otroka, saj naj bi v tem obdobju obstajala manjša verjetnost, da bi se otrok rodil s kakršnimi koli zdravstvenimi težavami. Druga študija, ki je temeljila na nacionalnih podatkih, pa je v poštev zajela povsem druge dejavnike, med drugim tudi natančnejšo stopnjo umrljivosti otrok v različnih obdobjih. Posledično je študija navedla drugačne podatke, in sicer da naj bi bilo za rojevanje najprimernejše 32. leto starosti. Telefonska študija, ki so jo izvajali na vzorcu žensk od 45 do 95 let, pa je za najprimernejša leta za rojstvo otroka izpostavila 31. leto starosti. V povprečju naj bi ženske, ki so svojega prvega otroka rodile pri 29, imele najmanj poporodnih psihičnih težav. Najboljše splošno stanje zdravja pa je bilo pri ženskah, ki so prvič rodile pri tridesetih. Dolgoročno fizično zdravje so imele najstabilnejše tiste, ki so rodile pri 31. Če upoštevamo podatek o najdaljši življenjski dobi mater, pa se predvideva, da je najprimerneje rojevati pri 34 letih. 

Študija, ki jo je izvajal Mirowsky, je potekala na vzorcu 1890 mater. Vključevala je vprašanja o trenutnem zdravstvenem stanju, kroničnih boleznih, težavah z gibanjem ipd. Upošteval je tudi podatke o umrljivosti mater ter na koncu prišel do zaključkov. "Ženska, ki je svojega prvega otroka rodila pri 34 letih, bo v zdravstvenem smislu kar 14 let mlajša od ženske, ki je rodila svojega prvega otroka pri 18," je za Daily Mail zaključke študije ubesedil Mirowsky. Če pa si ženska želi več otrok, je optimalno, da jih ima nekoliko prej, saj Mirowsky trdi, da je za zdravje obeh najboljše, če ima ženska zadnjega otroka pred 35. letim starosti. Ravno takšne zaključke pa je v svoji študiji izpostavil tudi Angelo Alonzo, sociolog iz Univerze v Ohiu, ki je isto vprašanje raziskoval v letu 2002. Razkril je, da so se ženske, ki so rojevale po 35. letu starosti, spoprijemale s povečanim krvnim tlakom, višjim nivojem sladkorja v krvi in so imele splošno slabše zdravstveno stanje in težave z gibanjem v starosti, v nasprotju z ženskami, ki so zadnjega otroka rodile pred 35. letom.