Saj poznate tista vprašanja, kaj še čakata, nista več mlada, kdaj bosta imela otroke in tako naprej, ki so sicer lahko mišljena povsem nedolžno, a so vseeno boleča za par, ki se sooča z neplodnostjo. Katja Gaspari Leben priznava, da je bilo na trenutke zelo težko, saj si je tudi sama predstavljala življenje v točno določenem vrstnem redu, od šole, partnerja, poroke ... A se je pri točki čas za otroke nepričakovano zalomilo.  

Kdaj lahko govorimo o neplodnosti?

O neplodnosti govorimo, ko ima par redne spolne odnose brez zaščite vsaj eno leto, a do zanositve pri ženski ne pride. Če je ženska že dopolnila 35. leto, je dobro, da obišče svojega ginekologa že po šestih mesecih neuspešnega poskušanja zanositve. Za zanositev je potrebno imeti spolne odnose vsaj dva- do štirikrat tedensko.

Kakšne čustvene stiske povzroča neplodnost?

Par se lahko počuti osamljen v svojih težavah, saj jih veliko zaradi stigme ne želi govoriti na glas. Najhuje je, ker lahko par dela vse pravilno in po navodilih stroke, pa vseeno ni nagrajen z magičnim plusom. Počuti se nemočnega. 

Midva z možem sva se v obupu po treh neuspelih postopkih začela zatekati tudi v alternativno zdravljenje, kjer sva nemalokrat naletela na vraže, ki prav nič ne delujejo. Takrat sva bila pripravljena poskusiti marsikaj, kar danes ne bi več. Kot par sva se začela oddaljevati, saj sva doživljala poraz za porazom. Vsak mesec, ko sem dobila menstruacijo, sem se zaradi razočaranja zjokala v kopalnici. Sprva se nisva zmogla pogovoriti. 

V strahu pred izgubo drug drugega sva se zatekala v osamo, brskala po spletu in se obtoževala za neplodnost, čeprav sva bila medicinsko oba zdrava. Šele po partnerski terapiji sva se naučila podpirati drug drugega, se pogovarjati o stiskah in odločila sva se, da bova iskrena do okolice in povedala, zakaj še nimava otrok. Od takrat je bilo za naju mnogo lažje.

Kaj govori statistika za ženske in moške ter kakšni so najpogostejši vzroki neplodnosti?

Eden od vzrokov neplodnosti pri parih je prav gotovo pozno odločanje za družino. Vse več parov se odloča za zanositev po 30. letu. Pozabljamo pa, da začne plodnost pri ženski po 35. letu strmo padati. Zmotno je prepričanje, da je v večini primerov za neplodnost odgovorna ženska. Statistika pravi, da je pri ženski vzrok neplodnosti v 30 odstotkih in enako pri moških. V preostalih 30 odstotkih gre za kombinacijo težav pri obeh. Za 10 odstotkov parov velja, da je neplodnost nepojasnjena.

Vse več se govori tudi o vse večjem vplivu na neplodnost onesnaženje okolja in hiter tempo življenja. Dobro pa je imeti tudi v mislih, da je treba živeti čim bolj zdravo, se zdravo prehranjevati, gibati in izogibati nikotinu ter alkoholnim pijačam. 

Kako sta si partnerja lahko v oporo in s kakšnimi izzivi se takrat soočata?

Vsekakor je potreben odkrit odnos med partnerjema. Dobro je, da se par veliko pogovarja in si deli svojo stisko. Da sta si v oporo. V kolikor je možno, naj skupaj obiskujeta zdravnika in hodita na posvete, saj sta oba v postopku. Tako se moški ne bo počutil izločenega iz postopka, ženska pa ne osamljena v zdravljenju.

Midva z možem sva zdravnikom popolnoma zaupala in prepustila sva se njunim nasvetom. Družila sva se s pari, ki so bili v podobni stiski in si z njimi delila izkušnje. S širšo družino sva bila odkrita in v uteho nama je bilo, ko so naju podpirali in bodrili.

Ko pride trenutek, da si priznamo, da imamo težave ... Kakšen je prvi korak?

Vsekakor je za žensko prvi korak obisk pri osebnem ginekologu, za moškega pa obisk pri osebnem zdravniku. Tam pridobi par napotnico za ginekološko kliniko. Pri nas imamo tri klinike za neplodnost (ljubljanska, mariborska in postojnska), katerih stroške krije zavarovalnica. Tam parom zdravniki dajo vse napotke. Navadno par najprej pregledajo in naredijo preiskave, da odkrijejo vzrok neplodnosti, saj je vzrokov lahko več (slab spermiogram, endometrioza, slaba prehodnost jajcevodov, težave v menstrualnem ciklusu, motnje v ovulaciji, prebolele spolno prenosljive bolezni, bolezen rodil ...). Zdravniki sprva poskušajo odpraviti vse prepreke, ki so botrovale neplodnosti in šele ko zdravljenje ni več mogoče ali uspešno, se odločijo za umetno oploditev.

Kakšne možnosti imamo pri nas v Sloveniji za zdravljenje neplodnosti?

Imamo srečo, saj smo ena redkih držav, v kateri parom krije Zavod za zdravstveno zavarovanje kar šest postopkov zunajtelesne oploditve. Poznamo več postopkov umetne oploditve. Preprostejša je osemenitev znotraj telesa v času ovulacije. V laboratoriju pripravijo seme partnerja ali darovalca in ga vstavijo ženski v času ovulacije, ki jo spremlja zdravnik.

Bolj zapletena je zunajtelesna oploditev, pri kateri jajčece in spermij partnerjev združijo v laboratoriju in nato po nekaj dneh, če je bila združitev uspešna, zarodek vsadijo v maternico. V Sloveniji smo zelo uspešni, saj je bilo na tak način spočetih kar štiri odstotke vseh rojenih otrok.

Ali je obdobje zdravljenja čustveno naporno in zakaj? Kako si lahko pomagamo sami?

Zdravljenje je lahko čustveno zelo naporno, saj navadno pari v postopek vstopijo polni upanja. Seveda pa ni vedno zagotovljen uspeh. Na zanositev vpliva ogromno dejavnikov. Razočaranje je lahko zelo veliko in vsak poraz lahko vpliva na naslednje mesece življenja in ponoven poskus. Prav tako ženske in partnerji zelo različno fizično občutimo celoten postopek. Meni osebno sicer postopek ni bil pretirano boleč, medtem ko so nekatere ženske občutile celoten postopek kot zelo invaziven poseg v telo. Ljudje se različno odzivamo in doživljamo celotno situacijo. Dobro je veliko spraševati zdravnika, saj nas poznavanje postopka pomiri. Imamo občutek, da imamo nadzor nad celotno situacijo, pa čeprav ni veliko odvisno od nas samih.