Ščitnica je žleza na spodnjem delu vratu, ki proizvaja hormona tiroksin in trijodtironin. Hormona uravnavata presnovo, bitje srca in telesno temperaturo ter vplivata na splošno počutje in delovanje telesnih organov. V nosečnosti sta izjemno pomembna za razvoj ploda.

Nekateri znaki so značilni za zdrave nosečnice

Težave se pojavijo, če je ščitnica preveč ali premalo aktivna. Ob izločanju preveč ščitničnih hormonov gre za hipertirozo, ob upočasnjenem delovanju za hipotirozo. Bolezni, povezane z motnjami ščitnice, so različne, med njimi so najpogostejše Hashimotov tiroiditis, bazedovka oziroma Gravesova bolezen in Basedowova bolezen.

Simptomi pretiranega delovanja ščitnice so izčrpanost, upočasnjen srčni utrip, pridobivanje telesne teže, suha in luskinasta koža ter občutek mraza, medtem ko se pri hipertirozi pojavljajo utrujenost, hiter srčni utrip, živčnost, tresenje rok, nemirnost, nihanje razpoloženja, pospešena prebava, hujšanje, prekomerno znojenje in izpadanje las. Nekateri zgoraj opisani znaki, kot sta denimo utrujenost in nihanje razpoloženja, so lahko značilni tudi za zdrave nosečnice. Ženska v nosečnosti namreč doživlja številne telesne in seveda tudi hormonske spremembe. Sproščajo se različni hormoni, denimo pomirjevalni progesteron, dodatna energija je namenjena razvoju otročka, v zadnjem trimesečju pa je utrujenost lahko tudi posledica nošenja dodatne teže.

Obenem v prvem trimesečju narašča količina človeškega horionskega gonadotropina (hCG), ki ga imenujemo tudi nosečniški hormon. Podoben je tirotropnemu hormonu (TSH) in lahko spodbudi delovanje ščitnice, kar pa se praviloma sčasoma umiri brez zdravljenja. Med nosečnostjo se tudi sicer delovanje zdrave ščitnice prilagodi spremembam in povečanim potrebam, v določenih primerih pa se lahko pojavijo motnje, ki pa so zelo redko prvič odkrite ravno pri nosečnicah. 

Hipertonijo po podatkih ameriškega inštituta za javno zdravje ugotovijo pri dveh oziroma treh nosečnicah izmed 500, hipotonijo pri eni do štirih od 1000. Znaki v nosečnosti, ki jih je za vsak slučaj pametno omeniti zdravniku, pa so huda utrujenost in izčrpanost, občutek mrazu, pozabljivost, izguba ali pretirana pridobitev telesne teže, izrazito potenje, neenakomeren ali pretiran srčni utrip, živčnost, močna slabost in bruhanje, težave z nespečnostjo, bolečine in krči v mišicah, težave z kožo, izguba las, zatekanje in zaprtje. Obenem je lahko prav tako vidno povečana ščitnica.

Za zdravje nosečnice in optimalen razvoj ploda je ključno čimprejšnje odkritje motenj izločanja ščitničnih hormonov in zdravljenje. V prvem trimesečju, ko poteka intenziven razvoj, plodova ščitnica namreč še ne deluje. Še nerojen otroček je popolnoma odvisen od matere in od izločanja njenih hormonov, ki jih dobiva prek plodovnice. Ob morebitnih simptomih je nepravilnosti v delovanju mogoče ovreči ali potrditi že z osnovnimi krvnimi preiskavami in hitro je moč prav tako ugotoviti, za kakšno motnjo delovanja ščitnice gre. Pri nosečnicah z ugotovljenimi motnjami ščitnice bo zdravnik redno spremljal ravni ščitničnih hormonov v krvi in bo po potrebi sproti prilagajal zdravljenje za optimalni razvoj ploda. Na voljo so varna zdravila, ki ne škodijo niti bodoči mamici niti še nerojenemu otročku. Za hipertirozo so zdravila tirostatiki, ki zavirajo nastajanje ščitničnih hormonov, pri hipotirozi je potrebno praviloma doživljenjsko nadomeščati ščitnične hormone.

Pri pet do 10 odstotkih porodnic se lahko pojavi poporodni tiroiditis

Sprožilec obolenj ščitnice je lahko tudi porod in v letu dni po porodu se pri približno petih do 10 odstotkih žensk lahko pojavi poporodni tiroiditis. Tudi takrat je prekomerno delovanje ščitnice večinoma prehodne narave in ni potrebno zdravljenje. Včasih pa lahko motnje trajno ostanejo in se izrazijo bodisi v hipertirozi bodisi hipotirozi.

Neodkrite motnje ali neustrezen odmerek zdravil za zdravljenje ščitničnih obolenj lahko prav tako povzroča težave pri spočetju, tudi ker moteno delovanje ščitnice lahko vpliva na ovulacijo. Ženske z motnjami delovanja ščitnice sicer lahko zanosijo in imajo otroke, ključno pa je odkrito obolenje in primerno zdravljenje. V nasprotnem primeru so lahko zapleti tako pri nosečnici kot tudi pri plodu. Pri nosečnici se lahko pojavijo slabokrvnost, izguba telesne teže, povišan krvni pritisk, nepravilnosti posteljice, večje je tveganje za spontani splav ali prezgodnji porod ter nizko porodno težo in motnje v razvoju otročka.

V Sloveniji testirajo tudi novorojenčke

Bolezni ščitnice so pogoste. V Sloveniji so dovolj zgodaj in hitro prepoznane, poskrbljeno je tudi za primerno zdravljenje. Med nosečnostjo preverijo raven ščitničnih hormonov ob morebitnih simptomih, redno in pozorno jih spremljajo pri nosečnicah z odkritimi motnjami. Presejalno testiranje za odkrivanje prirojenih motenj delovanja ščitnice je predpisano za novorojenčke, pri katerih pa so zelo redko ugotovljene. Če so, pa zdravijo tudi najmlajše, s čimer jim je omogočen popolnoma normalen razvoj.

Napotki za zdravljenje so dokaj enostavni: redno jemanje zdravil in pregledi pri zdravniku. Odsvetovano je jemanje prehranskih dopolnil z jodom, ki velja za ključnega pri pravilnem delovanju ščitnice. Namreč ne smemo ga zaužiti preveč – priporočen dnevni vnos joda za odrasle je med 150 in 200 mikrogramov, za nosečnice 230, za doječe matere 260 mikrogramov, je razvidno iz razpredelnice NIJZ v priročniku "Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil". Potrebam se zadosti z normalno uporabo soli v prehrani, ženske z ugotovljenimi motnjami ščitnice pa naj upoštevajo navodila zdravnika.

Viri: NIJZ, btf-thyroid.org, reproductivefacts.org, whattoexpect.com