Žalostno mamico sem skušala potolažiti z lepimi besedami in zdaj se večkrat slišiva. Svetovala sem ji tudi, naj morda poišče pomoč. Razložila sem ji, da se lahko obrne ali na svojo osebno zdravnico ali na ginekologinjo, v vsakem primeru pa lahko neposredno pokliče psihologa ali psihiatra in se tudi brez napotnice dogovori za srečanje.

Poporodna depresija se v bistvu pokaže (šele) med drugim in tretjim mesecem po porodu. "Tedaj jo prepozna ženska sama in tudi okolica. Takrat svetujemo, da mamica poišče pomoč. Odsvetujemo nezdravljeno depresijo, ker se vleče ter škodljivo vpliva na otroka in vse odnose v družini," je razložila psihiatrinja Vislava Velikonja Globevnik.

"V porodnišnicah pravzaprav ne vidimo depresije. Lahko opazimo poporodno otožnost, ki pa prizadene približno 80 odstotkov porodnic in ki je pravzaprav normalna. Problematično je, če se "tretji jokavi dan" ne neha in se kar nadaljuje. Če težave trajajo in trajajo, svetujemo, da ženska poišče pomoč," je dodala. Simptomi so lahko prikriti in svetuje posebno pozornost v prvem letu po porodu. Zelo pomembna je podpora okolice, družine, "izrednega pomena je predvsem mož, partner, očka".

Moramo biti pozorni; po počutju moramo vprašati tudi ženske in se ne ukvarjati zgolj z dojenčkom. Treba se je zavedati, da ima depresija lahko zelo hude posledice in da ni tako zelo redka, kot ste morda mislili. Izkazalo se je namreč, da približno 20 odstotkov žensk trpi za njo že v nosečnosti in 20 odstotkov je depresivnih v poporodnem obdobju. Podoben odstotek je pri anksioznih motnjah.

Dr. Kavšek je razložil tudi, da kar petina nosečnic sodi v ranljive skupine in v zadnjih letih se intenzivno ukvarjajo, kako bi jim lahko pomagali, ko jih prepoznajo. Številke so res zaskrbljujoče. V Sloveniji od 15 do 20 odstotkov žensk trpi za obporodno depresijo in anksioznostjo. 20 odstotkov nosečnic kadi cigarete, nekaj je odvisnih od prepovedanih drog, okoli 30 odstotkov jih uživa alkohol v nosečnosti, nekaj jih celo popiva. Od 10 do 15 odstotkov odraslih žensk je žrtev nasilja, štirje odstotki celo med nosečnostjo, so pokazale raziskave v porodnišnicah.

Leta 2014 so v ljubljanski porodnišnici opravili raziskavo, v kateri je sodelovalo približno 1000 žensk. Rezultati so pokazali, da je vsaka druga ženska od rojstva do poroda doživela neko vrsto nasilja, po dopolnjenem 18. letu starosti pa vsaka peta doživi neko vrsto nasilja. Našteti podatki kažejo, da je veliko nasilja v otroštvu in da je Slovenija kar nasilna država.

"Pri nasilju ni pomembno samo dejanje, temveč tudi posledice. Namreč, od žensk, ki so doživljale kakršno koli nasilje v življenju, jih je kar 44 odstotkov tudi pozneje trpelo posledice. Največ posledic je povzročalo spolno nasilje, sledi psihično in šele zatem fizično nasilje," je razložila dr. Tanja Premru Sršen. "Nasilje pa doživlja tudi vsaka peta nosečnica. Novega nasilja, začetega v nosečnosti, nismo zaznali, se je pa v nosečnosti nadaljevalo nasilje partnerja od prej, vendar v malo manjšem deležu," je povedala.

Prepoznavanje najbolj ranljivih nosečnic je zahtevno, saj se na videz ne razlikujejo od ostalih. "Ugotovili smo, da pri nas nasilje ne izbira. Ne po etnični pripadnosti, ne po socialnem statusu, ne po izobrazbi, ne po kraju bivanja." Edino večje tveganje je pri nosečnicah, ki so doživljale nasilje pred nosečnostjo in tudi v otroštvu. V nadaljnji raziskavi so ugotovili, da ženske ne povedo. "Več kot 90 odstotkov jih nikoli ne pove, da so žrtve nasilja. Vsaj ne zdravstvenim delavcem. Tudi če jih vprašamo, jih bo zelo malo priznalo, da doživlja neko vrsto nasilja," je opozorila. Svoje stiske in težave skrivajo ter o njih niso pripravljene spregovoriti, zlasti če jih ne povprašamo na primeren način, je dodala dr. Premru Sršen.

Presejali bodo nosečnice

A stvari se premikajo. V želji izboljšanja obporodnega varstva bodo v Sloveniji uvedli presejanje na področju depresije in odvisnosti v nosečnosti. V sklopu projekta PODN (Prepoznava odvisnosti, duševnih motenj in nasilja v obporodnem obdobju) so izobrazili ginekološke time po Sloveniji, da bodo znali prepoznati in pomagati. Kratkoročni cilji so dvig ozaveščenosti stroke in laične javnosti o negativnih posledicah odvisnosti, nasilja in duševnih motenj.

Težave so med seboj povezane in eden od pristopov k rešitvi je ravno presejanje v nosečnosti. Postavljeno je na vsako trimesečje med nosečnostjo in tudi na prvi pregled, ki je približno šest tednov po porodu. Nosečnica bo ob prvem pregledu dobila vprašalnik, ginekolog, višja medicinska sestra in babica se bodo z njo pogovorili o morebitni anksioznosti, nasilju, odvisnosti. Pozneje so predvideni pisni vprašalniki. 

Po besedah ginekologinje Marijane Vidmar Šimic je nosečnost idealna priložnost za nudenje pomoči. Nosečnice imajo v devetih mesecih večkrat preglede v ginekološki ambulanti in takrat je morda odprto okno za preventivo, priložnost za srečno družino, za nov začetek, za spremembe na bolje. Presejali bodo s ciljem izboljšati psihično zdravje nosečnic v dobrobit ploda, otroka in družine. V dobro celotne družbe. Naj se spremeni na bolje!