Zakaj se pri nekaterih nosečnicah pojavi nosečnostna sladkorna bolezen? Je ta lahko posledica življenjskega sloga?

V zdravi nosečnosti pride do sprememb v delovanju metabolizma nosečnice. Pojavi se neobčutljivost tkiv na inzulin, in sicer zato, da bi imel plod ves čas na voljo hranilne snovi. Trebušna slinavka nosečnice se tako prilagodi in v nosečnosti izloča večje količine inzulina. Takšne spremembe v telesu nosečnice povzročijo diabetogeni hormoni, ki jih izloča posteljica. Kadar je izločenega inzulina premalo, se razvije nosečnostna sladkorna bolezen.

Pogosteje nosečnostno sladkorno bolezen (v nadaljevanju NSB) razvijejo nosečnice, ki imajo tkiva, ki so že pred zanositvijo bolj neobčutljiva na inzulin. To so predebele nosečnice, starejše nosečnice, nosečnice z metaboličnim sindromom ali tiste, ki imajo genetsko oziroma dedno nagnjenje k sladkorni bolezni.

Lahko kakor koli zmanjšajo tveganje za pojav NSB?

Delovanje metabolizma lahko v veliki meri uravnavamo z zdravim načinom življenja in ohranjanjem normalne telesne teže. Zdrav način življenja vključuje redno zmerno telesno aktivnost, zdravo prehrano (tako v smislu količine in kvalitete) ter vsaj večinoma nestresen način življenja. 

Za preprečevanje NSB je torej ključno, da se pred zanositvijo posvetimo zdravju, pa da ne odlagamo zanositve v pozna rodna leta. 

Zgodi se, da nosečnica, ki je imela NSB v prvi nosečnosti, v naslednji nosečnosti NSB ne razvije, ker je ohranila zdrav življenjski slog, ki se ga je naučila v sklopu zdravljenja NSB v prvi nosečnosti. S spremembo življenjskega sloga torej lahko vplivamo na njen pojav. 

Zelo nizko tveganje za NSB (manj kot en odstotek) pa imajo mlade nosečnice (mlajše od 26 let), z normalnim indeksom telesne mase (manj kot 25 kg/m2), brez dednih nagnjenj za sladkorno bolezen (kar pomeni, da nimajo ali niso imele sladkorne bolezni oziroma nimajo sorodnikov v prvem kolenu s sladkorno boleznijo).

Kaj storite, ko se pojavi NSB? Kaj mora takrat početi nosečnica, da čim bolj zmanjša tveganja, ki jih ta prinese? 

NSB je povezana z zapleti v nosečnosti. Večkrat se pojavijo preeklampsija, pospešena rast ploda, zastoj ramen ploda med porodom, poškodbe porodnice in novorojenčka med porodom, porod s carskim rezom, polihidramnij (prevelika količina plodne vode), prezgodnji porod, poporodna krvavitev, nezrelost novorojenčka, zdravstvene težave novorojenčka.

Zato je pomembno, da NSB ugotovimo in da preprečujemo pojav zapletov z uravnavanjem krvnega sladkorja nosečnice. Najpogosteje in najučinkoviteje to storimo z uvedbo zdravega načina življenja. Nosečnici priporočamo zmerno telesno aktivnost. Svetujemo, da gre na sprehod za 30 minut po večjih obrokih in je vsak dan zmerno aktivna. Pri prehrani svetujemo dieto, ki je primerna za sladkorno bolezen, ter ustrezen kalorični vnos kakovostnih hranil.

Pomemben je nadzor telesne teže. Hujšanje v nosečnosti odsvetujemo. Posvetimo pa se primernemu in kontroliranemu pridobivanju telesne mase ali vzdrževanju obstoječe. Predebelim nosečnicam svetujemo, da med nosečnostjo pridobijo manj teže (do pet kilogramov), normalno prehranjene naj bi pridobile od 12 do 15 kilogramov, presuhe tudi več.

Kadar zgolj nefarmakološki ukrepi niso dovolj za urejene krvne sladkorje, je treba dodajati inzulin. Nosečnica si sama nadzira krvni sladkor in si po določenih shemah z injekcijo v podkožje vbrizgava inzulin. Sheme inzulina je med nosečnostjo treba ves čas prilagajati potrebam. Potrebe se spreminjajo dnevno, in sicer glede na telesno aktivnost, zdravje, počutje, količino stresa. Višajo se s trajanjem nosečnosti do zadnjih dveh oziroma treh tednov pred porodom. Takoj po porodu, ko se izloči posteljica, NSB izgine.

Za zdravljenje pri nas zelo redko uporabimo tudi nekatera zdravila za uravnavanje delovanja metabolizma, predvsem zaradi potencialno škodljivih učinkov na plod.

Kakšna pa je razlika z nosečnicami, ki imajo sladkorno bolezen že pred nosečnostjo (tako tipa ena kot tipa dva)?

Metabolična motnja ob NSB je podobna metabolični motnji pri sladkorni bolezni tipa dva. Slednja se večinoma pojavi pri starejših, zato je pri nosečnicah pogostejša v zadnjih letih, ko starost porodnic narašča. Včasih jo ugotovimo šele v nosečnosti in jo zato lahko zamenjamo za NSB. Da je sladkorna bolezen tipa dva, morda ugotovimo šele po porodu, ko se krvni sladkor ne normalizira, ampak ostane nekoliko zvišan.

Sicer imajo bolnice s sladkorno boleznijo tipa dva v nosečnosti podobne zaplete kot bolnice z NSB. A če imajo neurejene krvne sladkorje pred in ob zanositvi, imajo poleg tega še zaplete, ki so značilni za prvo polovico nosečnosti. 

NSB se večinoma razvije v drugi polovici nosečnosti in zato ni povezana z zapleti v prvi polovici nosečnosti.

Kot pri sladkorni bolezni tipa dva je urejen krvni sladkor že pred zanositvijo pomemben tudi pri sladkorni bolezni tipa ena. Ta je bolezen trebušne slinavke, zaradi česar prihaja do nezadostnega izločanja inzulina. Temu se v nosečnosti pridruži še neodzivnost tkiv na inzulin. Bolnicam s sladkorno boleznijo tipa ena svetujemo, da zanosijo načrtovano v obdobju, ko je njihov krvni sladkor urejen. 

Vpliv neurejenega krvnega sladkorja in morebitne okvare zdravja zaradi že dalj časa trajajoče sladkorne bolezni tipa ena se lahko sicer prav tako izrazijo že v začetku nosečnosti. Povišan krvni sladkor moti razvoj zarodka. Posledica je lahko spontani splav ali nepravilnosti v razvoju ploda – srčne nepravilnosti, nepravilnosti v centralnem živčnem sistemu, v sečilih.

Med nosečnostjo so za zaplete v vsakem primeru bolj ogrožene, zato jih vodimo v terciarnem centru. Takšnih nosečnic je v Sloveniji približno 60 na leto. Med nosečnostjo je potrebno skrbno prilagajanje odmerkov inzulina, ker potreba po njem narašča. Po porodu pa se potreba po inzulinu vrne na odmerke, ki so bili potrebni pred zanositvijo.