Mateja, kako vas je zaneslo v ta zanimivi poklic? Ste si že od nekdaj želeli postati babica?

Ko sem bila majhna, sem si želela delati z otroki – pravzaprav z dojenčki. Za babištvo sem se po srednji šoli odločila, ker sem mislila, da mi bo zagotovljena služba, v kateri bom delala predvsem z dojenčki. Niti sanjalo se mi ni, kaj pomeni poklic babica, saj trenutno delam predvsem z nosečnicami, porodnicami in otročnicami. Dela z novorojenčki je mogoče 20 odstotkov. Pravzaprav sem imela srečo, da sem se v tem poklicu res našla.

Kakšen je poklic babice? Kako bi ga opisali oziroma kako ga doživljate sami?

Poklic je na prvem mestu čudovit. Vsak dan si priča rojstvu novega življenja, priča velike ljubezni, ki se rodi med mamo in njenim otrokom. Seveda je tudi zelo naporen. Predvsem je tu izmensko delo, v službi si tudi čez vikende, praznike, noči … Takrat, ko je tvoja družina doma, si velikokrat v službi. Ves čas moraš biti na tekočem z novostmi na področju porodništva, zato je zelo pomembno konstantno izobraževanje. Zelo so pomembne želje porodnice, ki jih je treba upoštevati, po drugi strani so tu tudi zahteve porodnišnice, tako da se moraš naučiti vijugati med enim in drugim.

Kateri so najlepši trenutki poklica babice?

Najlepše je takrat, ko vem, da sem naredila vse za porodnico in ona to čuti. Da imamo na koncu zdravega novorojenčka in zadovoljno ter srečno porodnico. Zagotovo je izpolnjujoče tudi takrat, ko me po več letih ženska ustavi na cesti in mi pove, kako lep porod je imela in da je bil tak tudi zato, ker sem bila jaz zraven. Takrat si rečem – to je to. Zato delam to, kar delam.

Vsi vemo, da pridejo tudi slabi trenutki ... Kako se spoprijemate z njimi?

Seveda pridejo tudi slabi trenutki, ki se nas vedno vseh dotaknejo. Takrat se skupaj s starši vedno sprašujemo: "Zakaj?" Takrat so predvsem oni na prvem mestu, poslušamo njihove želje, upoštevamo njihove potrebe, damo jim vedeti, da smo ob njih, kadarkoli nas potrebujejo. Pomagamo si med seboj, pogovarjamo se o teh primerih, se tolažimo … Najboljše zdravilo pa me čaka doma, ko objamem svoja sinova, za katera sem neizmerno hvaležna, da ju imam.

Katere lastnosti mora imeti babica, da lahko opravlja ta poklic?

Predvsem je na prvem mestu empatija. Zavedati se je treba, da je vsak porod za žensko edinstven, zato v tem poklicu ni prostora za rutino. Resnično moraš imet rad svoje delo in ga opravljati s srcem, ker to porodnica čuti. Dolgoletne izkušnje pa ti zagotovo dajo tudi sposobnost dela v stresnih okoliščinah, zmožnost biti prilagodljiv ...

Se vam zdi, da je poklic babice ljudem dovolj znan?

Mislim, da ljudje vedno bolj spoznavajo poklic babice, predvsem prek raznih prireditev, ki jih organizirajo bolnišnice in izvajajo študentke babištva.

Kaj svetujete dekletom, ki si želijo postati babice?

Predvsem da dobro razmislijo, ker babištvo ni le poklic, je način življenja. Delaš v različnih izmenah, z ljudmi, v stresnih okoliščinah, ampak dober konec te vedno znova napolni z energijo za naprej. Začetek je lahko precej težak in stresen, ker od sebe pričakuješ preveč, vendar te leta praktičnega dela pripeljejo do točke, ko si zadovoljen s svojim delom.

Je ta poklic tudi za fante oziroma moške? Koliko babičarjev je v Sloveniji?

Seveda je poklic tudi za moške. Pa saj imamo tudi pri nas (UKC Maribor) dva babičarja, ki to dokazujeta. Včasih je v timu samih žensk moška energija več kot dobrodošla. Koliko je babičarjev v slovenskih porodnišnicah, žal nimam podatka.

Imate za konec še kakšno zaključno misel za naše bralce, nosečnice, bodoče mamice?

Vsaka babica si želi, da bi ženski porod ostal v lepem spominu, da bi se ženske zavedale, da smo dostopne in pripravljene na njihove želje. Ljudje po navadi potrebujejo več časa za vzpostavitev zaupanja, vendar je zgodba ob vstopu v porodno sobo drugačna. Zaupanje med babico in žensko se mora vzpostaviti v zelo kratkem času. Žal se danes zelo pozna vpliv družbenih omrežij in forumov, kar privede žensko do nezaupljivosti do zdravstvenega osebja že pred vstopom v porodno sobo. Zelo pomemben je pozitiven odnos z obeh strani in to, da porodnica svoje strahove zaupa babici, ker bo le tako njena porodna izkušnja edinstvena.