Nosečnica naj nikoli ne poje hrane z vidnimi znaki kvarjenja, kot so gniloba, plesen, neustrezen vonj živila. Ni dovolj, da se pokvarjeni del živila obreže in zavrže ter poje užitni del. Kvarjenje je skoraj gotovo tudi na delu živila, kjer ga še ne vidimo s prostim očesom. Pri plesni je lahko nevarna plesen sama ali pa njeni presnovki, t. i. toksini, ki jih sproščajo določeni sevi plesni. Nevarno je lahko tudi vdihavanje plesni. Živilo tako raje zavrzite v celoti.

Na seznamu živil, ki se jih je v nosečnosti bolje izogibati, so tudi živila, ki sicer še nimajo s prostim očesom vidnih znakov plesni, a se na analizah živil pogosto izkaže, da so z njo kontaminirana. To so predvsem zemeljski oreški (arašidi in posledično arašidovo maslo, indijski oreščki, pistacije), pa tudi drugi oreški (mandlji, lešniki) in suho sadje ter kakavova zrna, sončnična semena, začimbe, riž, fižol, koruza in žita ter izdelki iz njih. 

Seznam je kar dolg in določena živila seveda tudi v nosečnosti še naprej uživamo, preverimo pa njihov izvor in jih kupujemo pri preverjenih ponudnikih, za katere vemo, da imajo ta živila ustrezno shranjena. Hrana, uvožena iz delov sveta s toplejšim in bolj vlažnim podnebjem, je bolj podvržena razvoju plesni kot sveža hrana iz lokalnega okolja.

S plesnijo onesnažena živila predstavljajo tveganje za zdravje, če plesni oz. njihovih toksinov živilo vsebuje nad dovoljeno količino ali pa smo jim izpostavljeni dalj časa. Tega seveda ne moremo vedeti za vsako živilo, plod, sadež posebej, zato skušamo tveganje omejiti. To storimo tako, da uživamo raznoliko prehrano, kar ne velja le za raznolikost uživanja posameznih živil, ampak tudi za raznolikost uživanja enega živila, a od različnih ponudnikov. Prav tako že pri nakupu preverimo, da živilo ni v poškodovani embalaži. To velja tudi za konzervirano hrano. Izogibajmo se nakupa in zaužitja hrane in pijače iz pločevinke, ki je udrta.

Naslednja skupina živil, ki naj se jim nosečnica izogiba zaradi varnosti, so surova, toplotno neobdelana živila. Taka živila lahko vsebujejo listerijo, bakterijo, ki povzroči listeriozo. Nosečnica naj tako uživa le pasterizirano mleko in izdelke iz njega (trde sire, mehkim sirom naj se izogiba oz. jih pred zaužitjem še dodatno toplotno obdela) in toplotno obdelano meso ter ribe (do središčne temperature vsaj 74 oz. 82 stopinj Celzija pri perutnini). 

V primeru nakupa mleka iz mlekomata naj ga prekuha sama, zrezke in pleskavice ter podobne mesne izbire naj uživa "well done", prav tako naj si jajca pripravi trdo skuha ali vmešana. Za čas nosečnosti naj iz svoje prehrane izloči morske sadeže in školjke, mesne izdelke, kot so klobase, poltrajne suhe mesne izdelke in tudi predpakirane mesne izdelke.

Listerija je bakterija, ki raste v vlažnem in hladnem okolju in se razmnožuje pri temperaturi od 4,4 do 44 stopinj Celzija, še nižja temperatura (v zamrzovalniku) pa razmnoževanja ne ustavi, temveč ga le upočasni. Pomembno je torej, da imamo površine v hladilniku ter na splošno v kuhinji čiste. V hladilnik namreč lahko damo živilo, ki ni onesnaženo, a ga shranimo na neprimeren način in listerija iz hladilnika lahko preide na to živilo. 

Nosečnica naj tako ne uživa tudi surove, slabo oprane zelenjave in sadja ter kalčkov, nepasteriziranih sokov in presnih sladic. Če želi svojo prehrano obogatiti s takimi izdelki, naj si jih pripravi sama doma, kjer lahko zagotovi ustrezne higienske postopke ravnanja s surovim sadjem in zelenjavo.

V času nosečnosti naj se izogiba delikatesnim izdelkom, kot so mesni in ribji namazi ter paštete, delikatesne solate in hrana iz menze, kjer posamezniki lahko pridejo v stik z živili in ob neustreznem ravnanju z njimi nehote povzročijo navzkrižno kontaminacijo.

Tudi domača zelenjava in sadje z vrta sta lahko vir okužbe, in sicer s toksoplazmozo. Bolezen prenašajo mačke, okužene z zajedavci, ki jih s svojimi iztrebki izločijo v okolje, dež pa jih nato raznosi na večje površine. Med tvegana živila sodijo surovo, toplotno nezadostno obdelano meso, školjke, jajca in nepasterizirano mleko ter že omenjena slabo oprana zelenjava in sadje. Živila z vrta takoj ob prihodu v kuhinjo operemo in jih v primeru shrambe najprej očistimo, šele nato shranimo. Pred zaužitjem jih očistimo ponovno.

Tretja skupina živil, ki se jim je v nosečnosti bolje izogibati, pa so živila, ki v sebi nosijo okoljska onesnaževala, npr. težke kovine, torej predvsem školjke in morski sadeži, pa taka, ki sicer v sebi skrivajo ogromno za zdravje koristnih hranil, a tudi v zelo visokih količinah npr. vitamin A, ki ga je lahko veliko v jetrih in jetrni pašteti. Ta živila naj nosečnica uživa redko ali raje sploh ne. 

V nosečnosti pa naj se nosečnica popolnoma izogiba tudi živil z veliko sladkorja, kot so sladke pijače, energijski napitki, sladice in slaščice, zelo slanim in mastnim živilom ter živilom in pijačam z alkoholom. V nosečnosti se svetuje tudi izogibanje ostrim začimbam in gobam. Da preprečimo okužbe z živili, je tako pomembno dosledno izvajanje osebne higiene, predvsem pravilno umivanje rok, še zlasti pred in med pripravo jedi. Pri stiku s surovim mesom ter neoprano zelenjavo in sadjem naj se nosečnica z rokami ne dotika telesa in popravlja las.

In za konec. Čeprav smo v delu leta, kjer dogodki, povezani s kulinaričnim uživanjem jedi na prostem, kar kličejo po sproščenem druženju, se jim v času nosečnosti raje izognimo oz. pred zaužitjem hrane res preverimo, ali lahko ponudniki zagotovijo visoko raven higienskega ravnanja z živili. Ter seveda tudi takrat poskrbimo tudi za svojo osebno higieno in dobro umijemo roke tudi na prostem.