12. junij je mednarodni dan boja proti otroškemu delu. Številne človekoljubne organizacije ob tem opozarjajo na izkoriščanje otrok za številna nevarna in zahtevna dela ter hkrati spodbujajo aktivnosti in ukrepe za njegovo preprečevanje. 

Rahimulah, 15-letni afganistanski fant, je za organizacijo Human Rights Watch (HRW) povedal, da kot delavec opeke dela že pet let, od ranega jutra do pozne noči. 

"Moji mlajši sorojenci prav tako delajo," je povedal lani ob 12. juniju, dnevu boja proti otroškemu delu. "Ko dopolnimo pet let, začnemo delati ... Ne le kot izdelovalci opeke, veliko stvari je, ki jih otroci počnemo v tej panogi. Čistimo, prenašamo vedra z vodo, kopljemo z lopato. Poanta je, da vsi delamo."

Afganistan ima dolgo zgodovino otroškega dela. Vsaj četrtina tamkajšnjih otrok od petega do 14. leta dela, da tako pomagajo staršem pri preživljanju družine. Delovni urnik se nemalokrat zavleče v dolge ure, nobene priložnosti za igro ali učenje nimajo. 

Letošnji svetovni dan boja proti otroškemu delu je osredotočen na učinek, ki ga imajo na ta problem svetovni konflikti in naravne katastrofe. Okrog 250 milijonov otrok živi na območjih, ki jih pretresajo vojne grozote, na življenje še okrog 70 milijonov imajo velik vpliv naravne ujme. 168 milijonov otrok oziroma vsak deveti po vsem svetu je tako prisiljenih v otroško delo, poroča HRW. 

Obupne ekonomske razmere tako vodijo k otroškemu delu, a humanitarne organizacije opozarjajo, da to ni nobena rešitev za hudo revščino. Ravno nasprotno - raziskave kažejo, da otroško delo bedo celo poslabšuje. Veliko otrok namreč zaradi pomanjkanja časa za učenje ostane brez izobrazbe in možnosti za bolje plačane službe, ko enkrat odrastejo. 

Otroci nikakor ne bi smeli žrtvovati svojega zdravja, varnosti in izobrazbe, da bi tako pomagali družinam pretolči se skozi mesec. Vlade so dolžne zagotoviti šolanje vsem otrokom, ki živijo na vojnih območjih in tistim, ki so jih prizadele naravne katastrofe. To bi morala biti prioriteta vseh državnih uradnikov, tudi staršem teh otrok bi morali najti delo, opozarjajo na HRW. Potrebni so takojšnji ukrepi, da bodo imeli otroci, kot je Rahimulah, priložnost biti zgolj to, kar so - otroci. 

Humanitarnim organizacijam uspelo zmanjšati število otrok, ki so prisiljeni delati

"Po najnovejših ocenah na svetu dela 168 milijonov otrok med petim in 17. letom. Kljub temu, da je humanitarnim organizacijam, kot je Unicef, v zadnjih 25 letih uspelo zmanjšati število otrok, ki so za preživetje prisiljeni delati, za eno tretjino, je potrebnega še veliko dela. Po trenutnih napovedih bo do leta 2020 še vedno delalo 100 milijonov otrok," je ob mednarodnem dnevu boja proti otroškemu delu povedal Tomaž Bergoč, izvršni direktor Slovenske fundacije za Unicef. 

Milijoni otrok trpijo v najhujših oblikah otroškega dela, zasužnjeni so, prisilno zaposleni, žrtve prostitucije, preprodaje, prisiljeni v nelegalne dejavnosti in izpostavljeni izjemno nevarnemu delu. Obup sili v skrajne ukrepe za preživetje tudi otroke, ki so žrtve vojnih konfliktov, ter otroke beguncev in migrantov, dodaja Bergoč. "V Siriji otroci na primer delajo v več kot 75 odstotkih gospodinjstev, v skoraj polovici primerov si z drugimi člani delijo vlogo materialnega preskrbovalca družine ali pa so v celoti sami odgovorni za njeno preživetje. Otroci na begu brez spremstva ali ločeni od svojih družin so še posebej ranljivi za izkoriščanje, nasilje in zlorabe, zaradi česa lahko postanejo žrtve otroškega dela." 

Ob vsem tem je seveda potrebno poudariti, da Unicef ne nasprotuje delu, ki ga otroci morebiti opravljajo doma, na družinski kmetiji ali za družinski posel, vse dokler to delo ne predstavlja nevarnosti za njihovo zdravje in blaginjo ter dokler jim ne preprečuje obiskovanja pouka in uživanja v otroških aktivnostih, pravi.

Suženjstvo, prostitucija, trgovina z ljudmi ... 

Združeni narodi (ZN) otroško delo, ki je prepovedano v skladu z mednarodnim pravom, delijo v tri kategorije:

Najhujše oblike otroškega dela, v katere spadajo suženjstvo, trgovina z ljudmi, služenje zaradi zadolženosti in druge oblike prisilnega dela, prisilno novačenja otrok za uporabo v oboroženih konfliktov, prostitucije in pornografije ter in nezakonite dejavnosti.

Delo, ki ga opravljajo otroci in je izven okvira minimalne starosti, določene za to vrsto dela (v skladu z nacionalno zakonodajo in s sprejetimi mednarodnimi standardi) in vpliva na otrokovo šolanje ter njegov popolni razvoj. 

Delo, ki ogroža otrokovo fizično, psihično in moralno počutje, bodisi zaradi narave samega dela bodisi zaradi razmer, v katerih se izvaja. Strokovnjaki ga označujejo preprosto kot "nevarno delo".

Milijoni indijskih otrok delajo, nekateri v zadušljivi vročini

Ena od držav, kjer so otroci še posebej izpostavljeni, je Indija. Vsakih 100 metrov boste na ulicah New Delhija ugledali otroka, ki prodaja koruzo. Največkrat otroka, ki je veliko premlad, da bi lahko delal, opozarjajo na Abc News. 

12-letni Prakaš je eden od takih. Številne muhe, ki ga obletavajo pri približno 40 stopinjah Celzija, ga kot kaže ne motijo. "Vsi delamo in živimo skupaj," je povedal in pokazal na kakšnih 15 "sodelavcev".

Malega delavca z vrečko, polno pečene koruze, vsako jutro na "delovnem mestu" odloži njegov delodajalec. Odide lahko, ko je vrečka prazna, včasih tudi šele po 12 urah. So vsi tako mladi kot Prakaš? Predstavniki človekoljubnih organizacij nimajo odgovora. Tamkajšnji otroci namreč nikoli ne povedo pravega odgovora na vprašanje, katerega leta so rojeni. Največkrat odgovorijo, da 14, saj je to v Indiji spodnja meja za delo v nedružinskih podjetjih. Mladi fantje, za katere dečki trdijo, da so njihovi starejši bratje, paradirajo po ulicah in pazijo, da posel teče gladko. Prodajalcem prepovedujejo kakršno koli pogovarjanje z novinarji. Otroški delavci pogostokrat zapustijo domove in s trebuhom za kruhom odidejo v večja mesta. 

Indijske oblasti so leta 2011 ocenile, da je v državi okrog 8,3 milijona otroških delavcev, samo v državi Utar Pradeš naj bi jih bilo slaba dva milijona. Unicef poroča, da je Indija sicer zabeležila upad v številu otrok, ki so prisiljeni v delo, a velik problem še vedno predstavljajo urbana območja. 

Medtem Prakaš in ostali dečki še vedno prodajajo koruzo. Njihove vreče še niso prazne.