Belgijski kralj Albert II bo prihodnje leto julija praznoval 60-letnico zakona s Paolo Rufo di Calabria. Par se je spoznal leta 1958, na sprejemu na veleposlaništvu Belgije v Vatikanu, kjer je Albert bival ob ustoličenju papeža Janeza XXIII.

Le dva meseca po prvem srečanju je Paolo predstavil kraljevi družini, nekaj mesecev pozneje sta se poročila in že v prvih letih zakona dobila otroke. Najprej se jima je leta 1960 rodil sin Filip, današnji belgijski kralj, nato pa princesa Astrid in princ Laurent. Le malokdo pa bi lahko uganil, da obstaja še ena princesa, rojena izven zakonske zveze.

Kdo je "skrivnostna princesa" Delphine Boel?

Satirična revija Père Ubu je leta 1997 zapisala, da je Delphine Boel, znana kiparka in vizualna umetnica, pravzaprav hči kralja Alberta. Kar nekaj let je trajalo, da so se drugi mediji v Belgiji začeli ukvarjati s to temo, pojavile pa so se trditve Delphinine matere in baronice Sibyl de Selis Longchamp, da je imela s kraljem kar 18 let dolgo afero.

Sibyl je Delphine rodila v zakonu s plemičem in industrialcem Žakom Boelom, čigar priimek je nosila tudi njena hči, par pa se je ločil, ko je bila Delphine  stara deset let. Vse od takrat ju je kralj Albert obiskoval na njunem domu, jima pošiljal in kupoval darila, se z njima odpravljal tudi na izlete in počitnice. 

Govorice so postajale vse glasnejše in Albert jih je komaj uspeval obvladovati. Leta pozneje je Delphine končno spregovorila o svojem boju za iskanjem resnice, identitete in predvsem pravice. "Počutila sem se tako osamljeno," je lani za Vanity Fair povedaal kiparka. "Imela sem občutek, da ne pripadam nikomur in nikamor," je še dodala. 

18-letna ljubezenska afera belgijskega kralja Alberta II

Kot je bilo kasneje ugotovljeno, Delphine ni bila rezultat avanture, temveč ljubezenske in kraljeve afere, ki je trajala 18 let. Kralj Albert in njena mati Sibyl sta bila nesrečna v svojih zakonih in sta se spoznala v šestdesetih letih preko Sibylinega očeta Michela, nekdanjega belgijskega veleposlanika.

Čeprav se je kralj vedno vračal k svoji ženi kraljici Paoli, je bil del Sibylinega in Delphininega življenja. Domnevno naj bi Albert v nekem trenutku svoji ljubici predlagal,  da bi zapustil ženo in se skupaj s Sibyl in Delphine preselil v London, a je Sybil to zavrnila, saj se je bala škandala in političnih posledic.

Vendar pa je Delphine šele leta 1985 ugotovila, da so ji vse življenje lagali in da Albert ni le ljubimec njene mame, temveč njen biološki oče. Ker ga je želela zaščititi, je tudi ona postala zaveznica v ohranjanju družinske skrivnosti. "Na prvem mestu sem morala zaščititi svojega očeta. Morala sem zaščititi svojo mamo. Morala sem zaščititi svojo državo. Kajti če bi se izvedelo, da obstajam in da sem rojena izven očetove zakonske zveze, on pa je katolik, bi izbruhnil velik škandal in moj oče bi lahko izgubil prestol " je pojasnila Delphine. "Ne glede na to, kako jezna sem bila, sem molčala, ker bi lahko bile posledice grozljive."

Delphine Boel se je dolga leta borila, da bi dokazala, da je kraljeva nezakonska hči. Kralj Albert jo je namreč z leti in vse bolj glasnimi govoricami začel zavračati ter ji ob neki priložnosti po telefonu celo zatrjeval, da ni njen oče. Prepričana je bila, da so mu to svetovali njegovi stvetovalci in mu dejali, da naj se distancira od nje. 

"Mislili so, da je najbolje, da se me znebijo, a na žalost to v življenju ni mogoče. Ko imaš otroka, se ga ne moreš kar tako znebiti" je poudarila Delphine. Dolga leta se je borila z očetovim zavračanjem, bila vse bolj razočarana, vmes pa je izvedela, da je celo na seznamu ljudi, ki so bili označeni za "zaznamovane" in "politično izpostavljene". To jo je naposled tako razbesnilo, da se je podala v sedemletno pravno bitko, v kateri je želela dokazati, da je kraljeva hči.

Junija 2013 se je takrat 45-letna umetnica odločila, da končno razkrije resnico o sebi. Povabila je kralja in njegova dva najstarejša otroka, naj stopijo pred sodišče, in zahtevala, da se opravi DNK test za ugotovitev očetovstva. Ker je imel Albert II Belgijski zaradi svojega položaja popolno imuniteto pred sodiščem, se je Delphine odločila zahtevati vzorce DNK njegovih otrok. 

Kralj se je zaradi tega škandala že naslednji mesec odločil odstopiti iz kraljevega položaja, Delphine pa je svojo prošnjo na sodišču ustavila in vložila novo – tokrat le proti Albertu, ki ni bil več kralj in zato ni užival zaščite imunitete. Spor je trajal leta - prvič je leta 2017 sodišče Delphinino zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno, zato je vložila pritožbo. 

Naslednje leto je sodišče odločilo, da Delphine ni Albertova hči, a hkrati odredilo DNK testiranje, ki pa ga je nekdanji kralj dolgo časa zavračal in ga opravil šele maja, leta 2019, ko je bilo razsojeno, da bo kaznovan s 5000 evri na dan za vsak dan zamude z opravljanjem testa.

Januarja 2020 je po več letih sodnih preiskav DNK test naposled pokazal, da je Delphine Boel hči nekdanjega belgijskega kralja Alberta II. "Kralj bo vse svoje otroke obravnaval enako," je ob izidu rezultatov DNK testa na sodišču izjavil njegov odvetnik Alen Berenbom. "Kralj Albert ima zdaj štiri otroke," je še zaključil.

Čeprav je bilo dokazano, da je umetnica biološka hči nekdanjega kralja, so ji pravni status priznali šele nekaj mesecev pozneje, s sodbo prizivnega sodišča. Prav tako je sodišče Delphine Boel priznalo kot princeso in ji dovolilo uporabo priimka Saxe-Coburg.