Organizacija je v svojem poročilu o napredku razvojnih ciljev ZN za izobrazbo še zapisala, da so po padcu števila šolanih otrok okoli leta 2000, opazili, da število teh sedaj stagnira. Po svetu okoli 83 odstotkov otrok zaključi osnovno šolo, le 45 odstotkov pa tudi srednjo, je razvidno iz podatkov 128 držav med obdobjem od leta 2010 do 2015.

Ob tem je generalna direktorica Unesca Irina Bokova pozvala vlade, naj prevzamejo več odgovornosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Čeprav je v 82 odstotkih nacionalnih ustav zapisana pravica do izobraževanja, pa jih le 55 odstotkov to tudi zagovarja pred sodišči. Vlade so glavni nosilci pravice do izobraževanja, ampak v skoraj polovici držav ta pravica ne more biti osnova za sodni primer, je zapisala Bokova.

V poročilu so opozorili, da morajo vsi prevzeti svoj del odgovornosti v izobraževalnem sistemu, vendar bi moral biti prevzem odgovornosti za šole bolj fleksibilen. Statistični podatki namreč niso dokazali, da naj bi se izobraževalni sistem izboljšal, če se kaznuje šole, kjer učenci dosegajo slabše rezultate.

Ob tem so navedli ameriški zakon, ki grozi šolam z zaprtjem, če njihovi učenci dosegajo slabše rezultate. Zakon namreč ni imel pozitivnega učinka na usposobljenost učencev oz. je bil ta minimalen, je pa zakon še poglobil vrzel med belopoltimi in temnopoltimi učenci ter njihovimi sposobnostmi.

Unesco pa je še opozoril pred ukrepi, ki promovirajo konkurenčnost med šolami in ponujajo staršem več možnosti glede izbire šole za svoje otroke. Veliko razvitih držav je namreč v zadnjih 25 letih spodbujajo zakonodaje, ki podpirajo raznolikost šol, vendar se je to obrestovalo le bolj premožnim družinam, ki so tudi imele dovolj denarja, da svoje otroke pošljejo na zasebne šole oz. tiste s posebnimi programi. Problema pa niso rešile niti različne štipendije, ki krijejo stroške izobraževanja, so še ocenili v poročilu.