Ob tem so sporočili, da so otroci, ki živijo na območjih, kjer divjajo oboroženi spopadi, pogosto izpostavljeni skrajno travmatičnim izkušnjam, življenje v stanju neobvladljivega stresa pa zavira tvorjenje novih povezav med živčnimi celicami v možganih. To pušča resne posledice na otrokovem kognitivnem, socialnem in telesnem razvoju, kar lahko posameznika zaznamuje za celo življenje.

"Otroci v kriznih žariščih se ne spopadajo le s telesno ogroženostjo, temveč tudi z globokimi čustvenimi brazgotinami," je ob tem opozorila vodja programa za razvoj otrok v zgodnjem otroštvu pri Unicefu Pia Britto.

Unicefovi podatki tudi kažejo, da je eden od 11 otrok po svetu, starih šest let ali manj, v kritičnem obdobju razvoja svojih možganov odraščal v času oboroženih spopadov.

"Vojno nasilje otroke oropa njihove varnosti, družine, prijateljev, igre in ponavljajočih se vzorcev obnašanja. To so prvine otroštva, ki dajejo posamezniku najboljšo možnost za poln razvoj in učinkovito učenje, kar mu omogoča, da kot odrasla oseba prispeva k družbenem in gospodarskem razvoju ter gradi močno in varno skupnost, v kateri živi in deluje," je še opozorila Brittova.

Pozvala je k večjim prizadevanjem za pomoč otrokom in njihovim skrbnikom z osnovnimi pripomočki in storitvami, vključno z materiali za izobraževanje, s psihosocialno pomočjo in z nudenjem varnih otrokom prijaznih prostorov, ki lahko pomagajo k ponovni vzpostavitvi otroštva v področju, kjer divjajo oboroženi spopadi.

Unicef kot odgovor na humanitarne krize po vsem svetu otrokom med drugim omogoča prijazno okolje ter zagotavlja pakete nujne pomoči za izobraževanje in igro. Samo v zadnjem letu so tovrstni paketi nujne pomoči pomagali več kot 800.000 otrokom v kriznih razmerah, so še sporočili z Unicefa.