Predsednik Združenja ravnateljev Slovenije Milan Rejc pravi, da še ni povsem jasno, kaj bodo prinesle spremembe zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja, v katerega je posegel zakon za uravnoteženje javnih financ. Ker so te spremembe v prvi vrsti namenjene varčevanju, pa je Rejc prepričan, da pomenijo zmanjševanje standarda storitev v javni šoli.

Spremembe zakona med drugim prinašajo združevanje javnih zavodov kot so Zavod RS za šolstvo, Pedagoški inštitut, Center za poklicno izobraževanje, Šola za ravnatelje in drugo.

Varčevalni t.im. superzakon je spremenil tudi zakon o osnovni šoli. Spremembe se nanašajo na število ur izbirnih predmetov, kjer stanje dejansko ostaja enako, kot je sedaj, je povedal Rejc. Zakonodajalec je namreč predvidel, da se bo število ur povečalo z dveh na tri, sedaj pa se obseg ponovno zmanjšuje na sedanje stanje. "Če je izbirnost ena od kvalitet osnovne šole, potem gre tukaj za nižanje kvalitete," je prepričan.

Spremembe zakona o osnovni šoli uvajajo tudi zgodnejše poučevanje prvega tujega jezika od 1. razreda dalje in drugega tujega jezika kot neobveznega izbirnega predmeta od 4. razreda dalje. Diferenciacija pouka v osnovni šoli postaja avtonomna presoja šole, ki se bo odločila sama, ali bo pri matematiki, tujem jeziku in materinščini izvajala pouk v manjših skupinah, ki bodo nivojske (učence dajo v skupine glede na podoben nivo znanja in sposobnosti, ki jih imajo) ali heterogene (mešane).

"Država konkretne oblike ne želi predpisati že iz razloga, da je nivojski pouk neugledna oblika, če sodimo po raziskavi, ki jo je izvedel Unesco," so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Dvajset let trajajoča raziskava v svetu je po navedbah ministrstva namreč dokazala, da nivojski pouk škodi najšibkejšim, vsem "povprečnim", najbolj sposobnim pa prinaša sicer zelo majhno dodano vrednost.

Škodi tudi učiteljem, ki se po dveh letih poučevanja enega nivoja težko preorientirajo na drug nivo. Skupni izobrazbeni potencial generacij se tako manjša, kar ima po trditvah ministrstva negativen vpliv na gospodarstvo.

V združenju ravnateljev so po Rejčevih besedah prepričani, da se bo pri diferenciaciji pouka število skupin verjetno zmanjševalo in doreklo v napovedanih pogajanjih med vlado in šolniki o standardih in normativih, saj pravilnik o izvajanju diferenciacije v osnovni šoli velja le do 31. avgusta 2012.

Kot novost varčevalni zakon v osnovnem šolstvu uvaja obvezno izvajanje nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) tudi v 6. razredu. Sedaj se namreč izvaja obvezno le v 9. razredu. Izvajanje nacionalnih preizkusov znanja v 6. razredu je bilo doslej prostovoljno, izbira pa prepuščena učencem in staršem. Novela zakona o osnovni šoli, sprejeta lani oktobra, pa predvideva izvajanje NPZ ob koncu 3., 6., 8., in 9. razreda.

Rejc ob tem pravi, da bo novost prinesla enoten pristop za vse osnovne šole, kar bo omogočilo kvalitetnejšo evalvacijo nacionalnih preizkusov znanja.

Na ministrstvu za izobraževanje odgovarjajo, da NPZ pri otrocih, starih 8 do 9 let (3. razred) ne prinese tako zanesljivih informacij, da bi si lahko država privoščila tako drag postopek. Z varčevalnim zakonom tako po njihovih navedbah znižujejo strošek za nacionalno preverjanje znanja za približno 1/3 sredstev, ki bi jih država porabila za ta namen v primeru uveljavitve novele zakona o osnovni šoli, sprejete lani.

Predsednik Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS) Anton Meden je povedal, da zveza že od začetka pozorno spremlja dogajanje okrog varčevalnih ukrepov, ki zadevajo šolstvo. Predstavnikom ministrstva za izobraževanje so izrazili pričakovanje, da ukrepi ne bodo prizadeli kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela in zagotavljanja prehrane socialno šibkim učencem. Izrazili so tudi pomisleke o sprejemanju sistemskih ukrepov, kot je na primer uvajanje prvega tujega jezika v 1. razred.

Glede na odzive iz aktivov se staršem racionalizacija pri izvajanju nacionalnih preizkusov znanja in zmanjšanje števila ur obveznih izbirnih predmetov po besedah Medena večinoma ne zdi sporna. Kot pravi, je bilo več skrbi izraženih zaradi napovedanih združevanj šolskih okolišev v krajih z več šolami, saj si starši ne znajo predstavljati, kaj bo ta ukrep prinesel v praksi.

"Vsekakor pa upamo, da bomo po sprejemu zakona vsi deležniki v šolskem sistemu kot aktivni partnerji v bolj umirjenem ozračju nadaljevali pogovore o tem, kako zagotoviti kakovostno izobraževanje in vzgojo, saj tega ne terjajo le krizne razmere, temveč tudi zaskrbljujoč padec uspešnosti naših šolarjev na mednarodnih preizkusih znanja," je dodal Meden.

O spremembah standardov in normativov se bodo sicer sindikati še pogajali z vlado. Minister za izobraževanje Žiga Turk pričakuje, kot je v sredo dejal za POP TV, da bodo s pogajanji začeli še ta mesec.
 

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na