Vest o smrti priljubljenega kantavtorja Đorđa Balaševića je razžalostila mnoge njegove oboževalce in oboževalke širom sveta. Z besedili pesmi je mnogokrat opeval ljubezen do svoje ljube Olivere, za katero je venomer trdil, da je edina velika ljubezen njegovega življenja. Mnoge so ji zavidale to ljubezen moškega, ki je krasno ubesedil vsako svoje čustvo in oboževanje soproge v čudovitih pesmih, ki bodo živele večno. V njuni dolgoletni ljubezni so se jima rodili trije otroci. Vendar pa Olivera, dokler ni spoznala svojega življenjskega sopotnika, ni bila prav zares tako srečno dekle. Živela je namreč, kot sama zatrjuje, brez pozornosti in ljubezni enega najpomembnejših moških v njenem življenju, očeta. 

Balaševićeva vdova je za medije razkrila podrobnosti iz svoje mladosti. Pravi, da se je vedno trudila dokazati očetu, ki ji nikdar ni naklonil svoje pozornosti. Zanj naj bi bila tragična provincijalka. In kljub temu da je bila v otroštvu izjemno uspešna gimnastičarka in je domov prinašala razne medalje in nagrade s športnih tekmovanj, lastnega očeta nikdar ni posebej navdušila. 

"Mama je prišla v Zrenjanin iz vasi Kovačice in verjela je, da je ves svet dober. Bila je precej naivna ženska z velikimi sanjami. Oče pa se nikdar ni ukvarjal z vzgojo otrok. Zanj je bil dovolj dober le sin. Ko sem začela pridobivati prve nagrade in medalje v športni karieri, sem si predstavljala, kako bo oče nekoč prebral moje ime na naslovnici časopisa in bo ponosen name ter bo čakal, da se pojavim na vratih, srečen, ker ima takega otroka," se je spominjala svojih otroških želja Olivera in nadaljevala: "Ko sem se poročila, sem se odločila, da ga pokličem ob rojstvu hčere Jelene in mu sporočim veselo novico. Predstavila sem se mu z imenom in novim priimkom. Nekaj časa je vladala popolna tišina, nato pa mi je rekel "To bo pomota," in spustil slušalko. Nekako v istem času sva odložila telefon in zdi se, kot da je to edino, kar sva v življenju naredila skupaj."