Način financiranja vrtcev opredeljuje zakonodaja, ki hkrati tudi določa, kaj vse lahko ali mora zajemati cena programa v vrtcih. Ta mora zajemati celoten obseg življenja in dela vrtca, razen sredstev potrebnih za vlaganja v prostor in opremo, ki jih mora zagotavljati občina kot ustanoviteljica. Vrtci ceno na otroka določijo tako, da vrednost programa delijo z normativnim številom otrok v posameznem programu.

K tako oblikovanim cenam po navedbah Bratuževe starši prispevajo delež, ki jim ga določi center za socialno delo na osnovi ugotovljenega standarda družine, delež do polne cene pa pokriva občina, v kateri imajo starši stalno prebivališče. V primeru, da imata starša v vrtec vključena dva otroka, 70 odstotkov za drugega otroka prispeva ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, za vsakega nadaljnjega otroka pa delež staršev pokrije v celoti.

Posebne vloge za subvencijo ministrstva za drugega ali nadaljnje otroke v vrtcu staršem ni treba oddati. "Za vsakega otroka morajo starši en mesec pred vstopom v vrtec oddati vlogo za znižano plačilo vrtca na pristojni center za socialno delo, kar pomeni, da se vzpostavi evidenca in pravica tako za drugega ali tretjega otroka", pravi Bratuževa.

Ceno programa, kot rečeno, pripravijo vrtci, določajo in sprejemajo pa jih občinski sveti, zato so cene posameznih vrtcev lahko zelo različne. Občinski sveti namreč z namenom, da bi zaščitili mlade družine, vrtcem pomagajo s različnim sofinanciranjem izven cen programov, pravi Bratuževa.

Polna cena programov v vrtcih v Mestni občini Ljubljana za prvo starostno obdobje trenutno denimo znaša 485 evrov, za drugo starostno obdobje pa 346 evrov. Pri tem je dejanska višina, ki jo plačajo starši, odvisna od tega, v katerem dohodninskem razredu so. Cena je dodatno znižana za starše, ki živijo v Mestni občini Ljubljana. Nekoliko nižje kot v Ljubljani so cene v Mariboru, podobne pa v Kopru.

Vrtci v Sloveniji so po besedah Bratuževe zelo zasedeni, ali izpolnjujejo vse potrebe po prostih mestih, pa je po njenih besedah težko reči. "Za zdaj je izražena večja potreba po prostih mestih v okoljih, kjer je skoncentriranih več delovnih mest in kjer so razpoložljive kapacitete nizke," pravi. V zadnjih letih je bilo sicer zgrajenih veliko novih vrtcev, zato so se same kapacitete vrtcev zelo povečale, dodaja.

Tudi to, kako dolgo starši v povprečju v Sloveniji čakajo na vrtec, je po besedah Bratuževe težko posplošiti. "Vrtci namreč enkrat letno na podlagi razpisa (ti v vrtcih potekajo ravne te dni) opravijo centralni sprejem otrok. Pri tem se oddelki večinoma oblikujejo tako, da se zapolnijo vsa razpoložljiva mesta, če pa v vrtcu ne morejo ugoditi vsem vlogam, umestijo otroke na čakalni seznam. Tako lahko otroka v vrtec sprejmejo tudi med šolskim letom," pravi.