Le kdo ni opazil temperamentne Tjaše Židan, ki je spet stopila pred žirijo šova Slovenija ima talent? Kdo pravzaprav je upornica, ki se je takoj po nastopu prelevila v spoštljivo žensko? Že v prvi oddaji je odprtih rok sprejela kritike, odločena, da se iz njih nekaj nauči. Njena želja po petju je namreč tako velika, da se bo še naprej trudila, vadila in ustvarjala …

V enem trenutku divja in uporniška, v drugem pa spoštljiva in ljubeča? Tjaša nam je pojasnila takole: "Če se ukvarjaš s svojo psiho postaneš celota, kar pomeni, da imaš v svoji osebnosti moško plat, ki se kaže v samozavesti, odločnosti, voditeljstvu, in žensko plat, ki se kaže v ljubezni, sočutju, nežnosti, spoštovanju. Na podlagi izkušenj pa veš, kdaj je treba kaj uporabiti.

Domžalčanka meni, da vsak človek vidi tako, kot sam hoče, in verjame v tisto, kar sam hoče verjeti. "Moja ljubezen je posledica znanja, zlobnost ljudi pa je posledica nevednosti. Jaz delam tisto, kar v meni prebudi ljubezen. In z mojim delom, voljo, ljubeznijo, vero, svobodo in sporočili opominjam na to, kar so ljudje pozabili. "

Si močno željo po petju začutila že v otroštvu?

Oh, kje pa! Kot majhna deklica sem hotela postati avtomehanik, ker sem lahko pomagala dedku v delavnici, ko je popravljal avtomobile.

Ko sem bila majhna, sem hotela igrati na violino. Zaradi finančnega stanja, me je mama vpisala v baletno šolo, kamor pa nisem hotela hoditi. Takoj sem se stepla z deklicami in stvar je bila končana.

Odrasla si v zelo temperamentno žensko, kakšna pa si bila kot deklica? Si se morda bolje počutila v fantovski družbi?

Moje mnenje je, da nihče ne more kar tako odrasti v temperamentno osebo, če seveda govorimo o “zdravem” temperamentu in ne o napadalnosti ali vzkipljivosti. Živahna sem bila že kot otrok, in to precej več, kot so običajno živahni otroci. Bila sem zelo radovedna in vse me je zanimalo – to me še danes. Odraščala sem v mestu in na vasi z živalmi, bila sem svojeglava, trmasta in uporniška. Rada sem se igrala s psi, kozami, kokošmi, mucki, golobi, punčkami, toda najraje sem pa bila vsa umazana v dedkovi delavnici. Tako mi je mami danes povedala, ko sem jo vprašala. V fantovski družbi se nisem počutila dobro, razen takrat, ko je bilo treba kaj ušpičiti.

Kaj si si želela postati, ko odrasteš?

Kot majhna deklica sem si želela biti avtomehanik, ko pa je umrl dedek, sem hotela postati veterinar, zato sem šla v šolo za veterinarko. Nikoli pa si nisem predstavljala življenja brez živali ali da ne bi bila v naravi ali pa da ne bi kaj sama ustvarila …