Duhovit in prikupen film je primeren tudi za manjše otroke. V dvorano je omogočen dostop z vozički, dovoljeno je nošenje, hranjenje in previjanje najmlajših.

“V Sezamovem kotičku bomo na materinski dan, 25. marca, ustvarjali male, igrive vrtove. Razmejili bomo prostor, naredili gredice in posadili različna semena. Potke med gredicami bomo posuli s kamenčki ali pa jih tlakovali s ploščicami,” je pojasnila Tjaša Smrekar in povabila k ustvarjanju domišljijskega vrta vse otroke, ki jih je pomlad že prebudila.

Kinobalon in zgodnje popoldne v kinu

Film bo na ogled tudi v rednem sporedu od 31. marca. V programu za otroke in mlade Kinobalon: 2., 3., 9. in 10. april; v programu Zgodnje popoldne v kinu – za starše z dojenčki pa 6. aprila ob 13. uri.

O filmu

Film brez komentarja le ob spremljavi glasbe spremlja prvih 18 mesecev življenja štirih malčkov na štirih koncih sveta: na Japonskem, v Mongoliji, ZDA in Namibiji. Sočasno, dan za dnem, pred očmi gledalca rastejo in odkrivajo svet Mari, Bayarjargal, Hattie in Ponijao.
 
Malčki odraščajo v ritmu kulture, v kateri so rojeni, in v ritmu načinov življenja svojih staršev. Bayarjev vsakdan je videti kot samotno, a svobodno postopanje po mongolski stepi: družbo mu delajo sonce, veter, domače živali in navihan bratec. Za Mari, ki je postavljena pred popolnoma drugačno kuliso tokijskega neona in hipermarketov, je narava sprehod po parku ali gledanje živali skozi šipo živalskega vrta. Dejstvo, da še ni kos vsem didaktičnim igračam, s katerimi jo obdajata prezaposlena starša, jo tako frustrira, da nekega dne poleg ene izmed njih doživi malone živčni zlom. Mala Hattie, ki ima doma v San Franciscu na polici slikanico z naslovom Ne tepemo, raziskuje, kje bi lahko ušla s tečaja joge, kamor jo spremljata njena 'newagevsko' usmerjena starša. Še najbolj brezskrbna se zdi mala Ponijao, okrog katere nihče ne zganja panike, ko rije po mlaki, živahno tlači rokico v pasji gobec ali si ogleduje bratovega lulčka.
 
Duhovit, prikupen in vizualno razkošen vpogled v življenje štirih malčkov na štirih koncih sveta ni samo slikovita ponazoritev kulturnih razlik v odnosu do otrok, temveč prav tako ali še bolj razkriva, da so materinska ljubezen in človekovi prvi koraki povsod po svetu – enaki.