Si uspešna mlada mama dveh hčera. Če primerjaš obe nosečnosti – v čem sta se razlikovali in v čem sta si bili morda podobni? Je bila v času nosečnosti kakšna posebnost – kakšna želja po določeni hrani, razvajanju ipd.? 

Moji nosečnosti sta si bili precej različni. Prva je bila res brezskrbna, imela sem veliko energije, bila sem poskočna in hkrati mirna. Druga nosečnost pa se je začela z jutranjimi slabostmi in nekim nepojasnjenim strahom. Vse prvo trimesečje sem imela občutek, da bo šlo nekaj narobe. Zato sem se potem tudi umaknila z družbenih omrežij. No, kot pravi zakon privlačnosti – toliko časa si nekaj domišljaš, da te naposled zadene. Kasneje sem imela manjši zaplet in veliko skrbi, a na koncu je bilo vse dobro. Ta lekcija mi je dala krila in nauk, da moram verjeti v dobro in se osredotočiti na ljubezen. 

Ti je bilo v drugi nosečnosti kaj lažje, ker si imela tudi podporo najboljše prijateljice Anje Susič, s katero sta skupaj pričakovali? Kot sta povedali v eni izmed objav, je bilo to pravzaprav nepričakovano, kajne? Verjameš v to, da je nosečnost med prijateljicami 'nalezljiva'? Da prijateljice zaradi skupnih želja, ciljev in pogovorov zanosijo istočasno?

Po pravici povedano, je bil kar šok, ko je Anja povedala, da je noseča. Niti sanjalo se mi ni, da to načrtujeta. Mislila sem, da bosta še kakšni dve leti počakala. No, je bilo pa lepo presenečenje. Med samo nosečnostjo ni ne vem kako pomagalo, je pa sedaj, ko 'vozičkava' ali si izmenjujeva ideje in trike, to zelo 'fajn'. 

Januarja letos si povila svojo drugorojenko, Elizabeto. Je bil drugi porod kaj lažji, ker si vedela, kaj te čaka, ali to ni imelo nobenega vpliva nate in na sam potek poroda? Kje si rodila in kako si bila zadovoljna s tamkajšnjo oskrbo?

Ja, na začetku me je bilo kar strah drugič roditi. Le upala sem, da bo tokrat lažje. Potem sem se vzela v roke in naredila načrt, začela vizualizirati in se pripravljati. Porod je izkušnja, pri kateri ne veš, kaj ti je usojeno in kako se bo razvilo. Zato si jaz vedno rečem, da bo, kar koli se bo zgodilo, dobro zame in za dojenčka. Bila pa sem zelo vesela, da sem na koncu rodila v slabih dveh urah in da je bil moj mož zraven. To mi je bilo najpomembnejše.  Rodila sem v šempetrski porodnišnici. Tudi prvič sem rodila tam in bila zelo zadovoljna z osebjem in potekom poroda. 

Je bil partner lahko prisoten pri porodu? Kaj ti je pomenila njegova podpora?  

Ja, ob vstopu v porodnišnico sva morala opraviti hitri test in oba sva bila negativna, tako da se mi je kamen odvalil od srca. Rada ga imam in to, da sem ga lahko stiskala za roko, ko je bolelo, mi je bilo v veliko oporo. 

Kako je starejša hči, Viktoria, sprejela sestrico? Ste jo doma kaj pripravljali na prihod nove članice? Na kakšen način?

Pred porodom smo se pripravljali: igrali smo se igro vlog, brali pravljice o dojenčkih in pripovedovali, kako bo šla mami v bolnišnico rodit. Pogosto smo predvajali posnetke iz časov, ko je bila Viktoria mlajša in ko se je rodila. Potem sem ji iz bolnišnice pošiljala posnetke sestrice in res jo je lepo sprejela. 

Od kod največkrat črpaš ideje za svoje objave na Instagramu in YouTubu? Ti veliko pomeni, da dobiš pozitivne odzive, da si koga nasmejala, mu polepšala dan s svojimi objavami? Kaj pa negativne kritike – je vmes tudi kakšna? Kako gledaš na tovrstne komentarje, pripombe? 

Instagram je moj kanal za sproščanje kreativnosti. Ideje dobim iz življenja, iz vsakodnevnih napakic, ki naredijo dan poseben. Mislim, da ljudje jemljemo življenje preresno, da je veliko prostora za smeh, še posebej na svoj račun. Ideje črpam iz sebe – ko se delam norca iz same sebe, pokažem ljudem, da je okej, da delamo napake, da vsi to počnemo. Pozitivne odzive zadnje leto jemljem izjemno resno. Ugotovila sem kam želim usmerjati pozornost – v pozitivne komentarje. Tako da res skušam odpisati na vse in si vzeti čas, da mi pobožajo srce. Avtorje negativnih komentarjev, nimam časa za to. 

Biti vplivnica se zdi v današnjih časih izjemno preprosto, vendar pa po drugi strani zahteva popolno predanost in vsakodnevno vlaganje v osebni profil. Tu so fotografije, ki morajo biti smiselne, dovršene in estetske, tu so objave, animacija sledilcev, ideje, navdih, smisel za pisanje ... nešteto nekih malenkosti, ki sestavljajo končno, celotno podobo vplivneža. Kako ti uspeva vse to usklajevati z materinstvom in družino? Imaš kdaj tudi čas 'offline', čas, ko se odklopiš od vseh naprav in preprosto prepustiš trenutku? Ali je tehnologija postala del vašega vsakdana?

No, sama se trudim, ampak gotovo nisem neka velika vplivnica. Moje slike so zelo spontane in moje zgodbe na Instagramu so skoraj vedno posneti v eni sekundi. Trenutno nimam časa, da bi vse lično 'zapakirala'. Družina je vedno na prvem mestu. Je pa verjetno čar mojih objav ravno spontanost, zato moj profil najbrž ne bo nikoli tako ličen kot profili kolegic (vsa čast jim), ampak tudi s tem sem se letos sprijaznila. 

Ob vikendih sem prosta, telefon počiva na omari, ker se igram gospodinjo in mati. Lani sem si med poletjem vzela dva prosta meseca, kar nameravam letos ponoviti. 

V opisu si navedla, da je tvoj fokus usmerjen v pozitivne stvari, odnose in spolnost. Lahko poveš več o tem?

Ja, lanski dvomesečni oddih mi je omogočil, da sem ugotovila, na kaj bi se rada osredotočila. Na pozitiven 'lajf', na odnose, ki prinašajo ljubezen, in na razkrivanje tabujev o spolnosti. Letos sem šele začela s tem, tako da je pred menoj še dolga pot. 

Kakšen je (ali bi bil) zate popoln dan? 

Moj popoln dan se vedno začne enako – s 30 minutami zase, da spijem 'kafe'. Potem pa branje knjige, zajtrk z družino, izlet na morje z družino, pica, pisanje o lepih stvareh, impro vaje, sprehod zvečer ob morju in dober seks – ampak v postelji. 

V začetku junija sta z Anjo organizirali skupno 'vozičkanje' po Ljubljani. Kakšen je bil namen skupinskega 'vozičkanja'? Marsikatera mama, ki je brez družbe prijateljice z vozičkom, je bila skeptična, ali bi se pridružila kar sama. Kakšno sporočilo imaš za mame, ki bi se želele udeležiti tovrstnih dogodkov, pa imajo zadržke, ker ne poznajo še nobene udeleženke?

Vozičkanje je akcija, ki sem jo začela leta 2019, ko sem bila na porodniškem dopustu po rojstvu prve hčerke in nisem imela nikogar, da bi z mano 'vozičkal'. Ker sem zelo družaben človek, sem na Instagramu objavila, da organiziram vozičkanje. Sama nisem poznala punc, ki so prišle na vozičkanje – spoznale smo se šele takrat. Takrat nas je bilo deset in vozičkale smo po Novi Gorici, Vipavi in Ajdovščini. Z nekaterimi smo še danes v stiku. Vozičkanje je namenjeno mamam, da se spoznamo, da si poiščemo družbo, da poklepetamo. Če nikogar ne poznaš, pridi k meni in Anji, midve sva tam, naju poznaš. Tam pa boš lahko spoznala še ogromno drugih mamic. Zabavno je.