Strokovnjaki verjamejo, da je vedenje matere Dee Dee Blanchard izhajalo iz duševne motnje Munchausenovega sindroma; ker je Dee Dee želela biti življenjska negovalka svoje hčere Gypsy Rose, se je pretvarjala in izzvala različna bolezenska stanja pri deklici. 

Resnica o Gypsy in njeni materi je prišla na dan šele po tem, ko je leta 2015 Gypsy poskrbela, da je fant, Nick Godejohn, ki ga je spoznala na spletu, prišel v njun dom in do smrti zabodel njeno mamo Dee Dee.

Kako je potekalo življenje Gypsy Rose?

Gypsy Rose, ki se je rodila leta 1991, je bila še dojenček, ko je Dee Dee trdila, da ima njena hči apnejo v spanju. Ko je bila Gypsy stara 8 let, je Dee Dee dejala, da je zbolela za levkemijo in mišično distrofijo, ter trdila, da potrebuje invalidski voziček in cevko za hranjenje. 

Seznam zdravstvenih težav, ki jih je Dee Dee naštela o svoji hčeri, je vključeval epileptične napade, astmo ter okvare sluha in vida. Zaradi dejanj Dee Dee so Gypsy predpisali vrsto zdravil in morala je spati z dihalnim aparatom. Prestala je tudi več operacij, vključno s posegi na očeh in odstranitvijo žlez slinavk. Ko so Gypsyjini zobje zgnili – najverjetneje zaradi številnih zdravil, manjkajočih žlez slinavk ali zanemarjanja – so jih enostavno izpulili.

Gre za eno najbolj odmevnih zgodb o Munchausenovem sindromu, o kateri so posneli tudi dokumentarne serije in filme.

Kaj sploh je to Munchausenov sindrom?

O sindromu se je prvič začelo govoriti leta 1951, stroka pa ga je poimenovala bolezen hrepenenja po pozornosti. Približno 20 let kasneje je bil prvič opisan tudi primer, ko je starš svojemu otroku povzročal bolezenske znake – to imenujemo Munchausenov sindrom po namestniku. 

Gre za težavo v duševnem zdravju, ki lahko v skrajnih primerih vodi celo v smrt osebe, ki je pod okriljem starša ali skrbnika. Čeprav se takšno vedenje dogaja v različnih odnosih, strokovnjaki menijo, da se največ (kar 90 odstotkov) takšnih primerov odvija prav v odnosu med materjo in otrokom. 

Včasih, a nekoliko redkeje, pa se to dogaja tudi v primerih, ko oseba skrbi za drugo odraslo osebo, ki je kronično bolna, invalidna oziroma nepokretna (denimo starostniki). Ker so žrtve v podrejenem položaju oziroma ranljive, gre za zlorabo.

Kako je lahko videti mama z Munchausenovim sindromom

Takšna oseba ima lahko (formalne ali neformalne) medicinske spretnosti, znanja in celo izkušnje. Na zunaj se zdi, da je zelo skrbna, zavzeta in ljubeča ter se veliko posveča svojemu otroku. S svojimi dejanji išče pozornost in sočutje; želi biti videna, opažena. 

Pogosto se prekomerno trudi, da bi se zbližala z zdravstvenim osebjem v različnih zdravstvenih inštitucijah (zdravstvenih domovih, bolnišnicah). Ima izrazito potrebo po moči in kontroli. Svojega vedenja ne doživlja kot škodljivega, neprimernega ali napačnega. 

Kdaj zdravstveno osebje zasluti, da je nekaj narobe?

Pregled otrokove kartoteke, preteklih preiskav, zdravljenja in bivanja v bolnišnici lahko vzbudi misel, da je stanje v neki družini sumljivo. Predvsem pa je potrebna pozornost, ko ima otrok ponavljajočo se bolezen, za katero ni moč najti razloga, in ko se njegovo stanje ne izboljša kljub zdravljenju. 

Pomemben znak je tudi ta, da se simptomi pri otroku pojavijo le takrat, ko je z njim njegova mati, in čudežno izginejo, ko je ni ob njem (npr. v vrtcu ali ko je z očetom). Takšne matere so pogosto nagnjene k menjavanju zdravnikov in bolnišnic in so nenavadno mirne, ko otroku potrdijo diagnozo ali se otrokovo stanje celo poslabša. 

Ko partner zasluti, da je nekaj narobe ...

Ker gre za težko zlorabo otroka, je potrebno čim prejšnje ukrepanje. Pomembno je, da oče zaščiti otroka in ga zavaruje – na samem začetku morda že s svojo prisotnostjo in spremljanjem njegovega stanja. 

Zdravljenje Munchausenovega sindroma je psihiatrično, a se pogosto zgodi, da takšne osebe zanikajo težave in se zdravljenju uprejo. Pomembno je, da je v proces vključena vsa družina. Sindrom je sicer zelo redek.