Da je Dragica Sukič zelo srčna oseba, postane jasno, ko začneš pogovor. Mladost, ki ni bila taka, kot jo živi danes povprečen najstnik, je pri njenih 14. letih zaznamovala pot v Ljubljano, kjer ji je streho nad glavo nudila družina, ki ji je pomagala pri gospodinjskih opravilih in varstvu otrok. Že takrat je vedela, da bo to njeno poslanstvo. ''Otroci so bili vedno tisti, s katerimi sem želela delati. Nikoli nisem imela druge želje ... plana B. Čutila sem, da je to to, da me to res osrečuje in da to moram delati. Šele sedaj, ko sem v pokoju, sem se lotila drugih opravil – zdaj imam vikend v Prekmurju, pa se posvečam rožicam, kolesarjenju,'' je povedala zgovorna varuška, ki jo od sobote dalje pozna skoraj cela Slovenija.

V oddaji Vid in Pero šov ni bila predstavljena samo njena življenjska zgodba, ampak je njena hčer Saška poskrbela, da se ji je utesničila tudi velika želja – po dolgem času je v živo videla svoje varovance. ''Veste, božič je pri nas zelo zelo družinski praznik. Takrat vsi pridejo k meni, jaz skuham večerjo in potem obujamo spomine, gledamo stare slike. In tako sem rekla, da si za okrogel rojstni dan želim videti vse svoje golobčke, da bi jih rada povabila na en žur. Zdaj pa me je hči prehitela in mi uresničila to veliko željo,'' navdušenja ni mogla skriti Dragica.

''Če delaš z dušo in srcem, ni nobeno delo težko''

Tako meni Dragica in dodaja, da ji nikoli ni bilo težko. Izjema so bili trenutki, ko je kateri od otrok zbolel in jo je skrbelo zanj. Svojo službo – ki je nikoli ni tako dojemala – opisuje kot sanjsko. ''Hodila sem na dom na željo staršev. Vedno se mi je zdelo bolje, če otroka pazim v njegovem domačem okolju. Tam se otrok najbolje počuti, vse igrače in potrebščine imaš pri roki,'' je povedala sogovornica, ki jo varovanci opisujejo kot zlato varuško.

''Danes manjka časa''

Dragica kot največji problem sodobne vzgoje vidi v pomanjkanju časa. ''Službe so take, da starši hodijo domov pozno popoldan ali zvečer in jim za otroka ostaneta dve uri, morda tri. Takrat so utrujeni, preobremenjeni za popolno ukvarjanje z otrokom,'' problem današnje družbe in vzgoje opisuje Dragica. Pravi, da je sama vedno poslušala otroka – ni bilo televizije, so bile pa knjige, plastelin, barve in sprehodi tiste aktivnosti, ki so bile na vsakodnevnem urniku. ''Vedno sem poslušala otroka in njegove želje. Poslušala, hkrati pa se veliko veliko veliko pogovarjala. To je tisto, česar danes manjka,'' je povedala srčna varuška Primoža, Mitje, Naje, Tima, Aljaža, Bora, Martina, Matica, Katke, Nine, Brina, Zarje in Maše.

Primož Gostinčar, ki je bil Dragičin prvi varovanec pravi, da je bil premajhen, da bi se spomnil kakšne anekdote. Dragica ga je pazila leta in pol. ''Bil sem star štiri leta, ko je odšla, in se iz tistega časa ničesar ne spomnim,'' pravi Primož, ki je bil sobotnega snidenja z Dragico zelo vesel.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na