Vajini prvi poskusi so se začeli zaradi težav z atopičnim dermatitisom pri otrocih. Kaj vse ste takrat poskusili, preden ste razvili svojo kremo?

Sva precej pragmatična in enostavna človeka, zato tudi ob pojavu atopičnega dermatitisa nisva eksperimentirala in prečesavala različnih spletnih strani z milijon in enim nasvetom. Enostavno smo s pomočjo pediatrinje najprej želeli poiskati in izločiti povzročitelja, z zaupanjem v znanost in uradno medicino pa smo poskušali s pomočjo farmakoloških pripravkov simptome lajšati oz. preprečiti. Krema s kortikosteroidi je pomagala, vendar je aplikacija pri malčkih zelo omejena. Ker ni pomagalo nič drugega kot omenjena krema, sva naredila mazilo, ki je preprečevalo transepidermalno izgubo vlage in srbenje. Seveda mazilo ni bilo zdravilo, ampak zgolj sredstvo, ki je blažilo simptome AD. Velika zmaga za vse nas je bila, da smo preprečili srbenje, posledično pa tudi stopnjo poškodbe kože, povzročene zaradi AD. 

Kako vama je pomagala zdravniška stroka? Sta morda otroka poskusila tudi zdravilišče?

Zaupava v stroko, raziskav na tem področju je ogromno. Vsi pa vemo, da nihče ni vsemogočen. Bolezni in motnje imunskega sistema bodo še stoletja z nami. Pomoč in nasvet pediatrinje je šel predvsem v smer, da je pogosta uporaba kortikosteroidnih mazil na dolgi rok škodljiva, zato naj poiščeva alternativo, kot prvo je predlagala vlažilno mazilo. V Sloveniji imamo termalno vodo, ki lajša predvsem simptome in epizode psoriaze, za lajšanje simptomov AD se za zdravilišče nisva odločila.

Sta dobila kakšna priporočila tudi od drugih?

Niti ne. O teh težavah nisva veliko razpravljala.

Kdo pa so bili prvi poskusni zajčki? Poleg otrok, seveda.

Prvi poskusni zajčki izdelkov 4kidsandus smo vsi v ožji družini in nekaj izbrancev v razširjeni družini. Vsak nov prototip pa ponudimo v preizkus našim kupcem. Meniva, da je ocena naključnega ocenjevalca bolj realna kot ocena bližnjih. Njihova mnenja še zdaj vplivajo na razvoj novih izdelkov. Ponudimo testni prototip, na podlagi podatkov izpolnjenega vprašalnika pa nato oblikujemo formulo novega izdelka.

Kakšni so bili odzivi prvih strank?

Izjemno pozitivni. Seveda je bilo tudi nekaj pripomb, iz katerih pa sva se veliko naučila ter jih upoštevala pri razvoju novih izdelkov. Je pa s kozmetiko tako kot z okusi, enemu odgovarja nekaj, drugemu nekaj povsem drugega, naju pa veseli, da so naši 'okusi' všečni večini uporabnic in uporabnikov.

Spar Slovenija vama je naročil 10.000 šamponov in 2.000 balzamov. Kako sta se lotila proizvodnje, je vse potekalo gladko?

Večje količine šamponov smo izdelovali že pred vstopom v projekt Štartaj, Slovenija, balzam pa smo v naročeni količini izdelali prvič. Prav zaradi tehnoloških težav pri zagotavljanju kakovosti tako velike količine smo morali spremeniti njegovo recepturo. Na koncu se je izkazalo, da je balzam še bolj kakovosten kot naš prvi. Na proizvodnjo smo se dobro pripravili, težav s samim tehnološkim proizvodnim procesom nismo imeli, smo pa potrebovali dodaten kader. V poletnem času smo zaposlili študentko, ki je pomagala pri tehtanju in pakiranju izdelkov.

V vajini spletni trgovini poleg šamponov za lase ponujata številne druge izdelke, od krem za obraz, trdih mil do šampona za brado, skupno pa jim je, da so sestavljeni iz naravnih sestavin. S prodajo najbrž ciljata na specifično skupino ljudi, ampak dejansko so izdelki primerni za vsakogar, kajne?

S proizvodnjo imam ogromno preteklih izkušenj, zato vem, kako poteka kolegij v velikih podjetjih – s čim manj vložka izvleči čim večji 'izplen'. Kot mikropodjetje si tega ne moremo privoščiti, zato uporabljamo kakovostne surovine, katerih vsebnost v izdelkih je prevladujoča. Vode je v naših izdelkih izjemno malo (kreme), v preostalih izdelkih pa je sploh ni. Poleg tega, da uporabljamo naravna olja in masla, če se le da ekološke pridelave, smo se odpovedali plastični embalaži. Izdelki so primerni za vsakogar.

Načrtujeta še kakšen nov izdelek?

Naš razvoj je zelo živ. Razvitih imamo že paleto novih izdelkov, ki bodo kmalu po novem letu na voljo v spletni trgovini. Za zdaj sva popolnoma predana projektu Štartaj, Slovenija, s tem pa nimava časa urejati vsega potrebnega za lansiranje novih izdelkov na tržišče. Korak po korak, se nikamor ne mudi, prehitro se lahko spotakneš in padeš.

Na podlagi česa se odločita, da bosta skušala narediti izdelek?

Spremljava konkurenco, vendar se z njo popolnoma nič ne obremenjujeva. Tudi pri snovanju novih izdelkov se ne ozirava na njo. Glavno besedo imajo naši kupci. Tudi šampon je nastal na podlagi predloga zvestih kupcev, mi smo jih zgolj opozorili, da če gremo v izdelavo šamponov, bodo ti popolnoma drugačni od konkurenčnih izdelkov.

 Kupci so bili z odgovorom navdušeni in so z nestrpnostjo čakali, kaj bomo pripravili. Ko je zanimanje za določen izdelek, ki ga še nimamo v ponudbi, dovolj veliko, začnemo razvoj in testiranja. Zvesti kupci vedo, kaj v tem trenutku razvijamo za njih.

Na koncu dneva sta še vseeno par. Bi rekla, da je to, da delata skupaj, prednost ali slabost?

Odgovor je enak vprašanju, lahko je prednost, lahko slabost. Po pravici povedano, ne vem, kaj je, za zdaj kaže na prednost, nikoli pa ne veš, kaj prinese življenje.

Ali sploh lahko povsem odklopita službo?

V podjetju imava popolnoma razdeljene vloge: Vanja marketing in finance ter vse povezano z delovanjem podjetja, jaz proizvodnjo, logistiko, analizo kakovosti in razvoj. Prav zaradi tega je Vanja bolj vpeta v samo podjetje, zato tudi doma precej preverja številne informacije in podatke v povezavi s podjetjem. Sam se po osmih urah želim popolnoma odklopiti, vendar pogosto ne gre. Tudi doma se velikokrat pojavijo ideje, ki jih pozneje implementiraš ali v bolj učinkovito proizvodnjo in razvoj ali analizo izdelkov. Tudi če bi si želel, pa se popolnoma odklopiti vendarle ne moreš. Podjetje je del naju, je najin peti otrok.

Kako vajini otroci gledajo na podjetje? Ali kažejo zanimanje za podjetništvo ali izdelavo izdelkov?

Ustvarjalna oz. podjetniška mrzlica jih še ni zajela, tudi midva jih ne siliva v to. Če sem malo sarkastičen, tudi zakon prepoveduje delo pri njihovih letih, zato sva previdna. So pa zelo aktivni, uspešni in vztrajni v dejavnostih, kot sta šport in glasba, kar pa je predvsem z vidika druženja, prevzemanja delovnih navad, socializacije, ekipnega dela dobra popotnica za poznejše življenje. Če se malo pošalim, za zdaj naslednika še ne vidim.

Je sploh mogoče opisati vajin povprečni dan, glede na to, da sta podjetnika s štirimi otroki?

Je mogoče, samo zelo malo ljudi bo verjelo opisu. A bo kdo verjel, da skoraj vse popoldneve (mogoče enega ali dva v mesecu ne) in vikende preživimo skupaj kot družina? Težko, a ne … Življenje sva popolnoma podredila otrokom in podjetju, le sprejeti moraš to pripadajočo vlogo in se prilagoditi situaciji, pa je tudi povprečen dan čudovit.

Po več letih brez zaposlitve, in ko sta na kocko postavila vse, sta zdaj prišla do tega, da sta lahko zaposlila dodatno osebo. Kakšen je bil občutek, ko vama je to uspelo?

Mogoče nenavaden odgovor, končno živimo s plačanimi položnicami in s polnim hladilnikom. Rešila sva se hudih bremen in tako lahkotnejšega koraka vstopava v prihodnost. Občutek? Na lastni koži sva občutila, kako trd in boleč je lahko pristanek, zato ne letiva, z obema nogama ostajava trdno na tleh.

Dobila sta odpoved in eden od otrok je vprašal: "Ati, ali smo revni?" Takrat sta pospešeno začela iskati rešitve.

Kakšne odzive prejemata, odkar sta prisotna na Sparovih policah?

Izjemno pozitivne. Živiva v manjšem kraju, kjer praktično vsi poznamo vsakogar. Čestitke, ko so izvedeli, da sva sprejeta v projekt Štartaj, Slovenija, pa do cukanja za rokav, kdaj bo končno najina oddaja. Mislim, da se radi poistovetijo z nama, mogoče spregovorimo besedo več kot običajno, je pa okoli sebe prijetno čutiti optimizem in dobronamernost ljudi.