Kot je povedala predstavnica vodstva Splošne bolnišnice Jesenice za kakovost in odnose z javnostmi Sandra Jerebic, se večkrat zgodi, da sprejmejo bolnike, ki ne govorijo slovensko. Takrat bolnišnica zagotovi tolmača, kar je po zakonu o pacientovih pravicah tudi dolžna storiti. Pomaga si z zaposlenimi, ki znajo veliko evropskih jezikov. Ključni obrazci, kot so privolitev v zdravstveno oskrbo in v anestezijo pred operativnim posegom, pa so že leta prevedeni tudi v angleški, nemški, italijanski in albanski jezik.

Predvsem za sporazumevanje z ženskami, ki govorijo le albansko, jim je v bolnišnici v veliko pomoč prevajalka, ki jo zagotavljata jeseniška občina in ljudska univerza. Največkrat jo potrebujejo na ginekološko-porodniškem in pediatričnem oddelku, kjer se pogosto zgodi, da bolnice ali mame otrok ne znajo prav nič slovensko. Jezikovna prepreka pa je lahko zelo velika ovira pri poteku zdravljenja.

V jeseniški bolnišnici zato pozdravljajo projekt OrientAkcija, ki ga izvajata Človekoljubno dobrodelno društvo Up Jesenice in Zavod Tri iz Škofje Loke, njegov namen pa je socialna aktivacija priseljenk iz tujine ter njihovo vključevanje na trg dela. Cilj projekta, ki ga sofinancirata država in evropski socialni sklad, je razviti in vzpostaviti celovit model socialne aktivacije, ki bo zagotovil celostno obravnavo socialno izključenih priseljenk.

Kot je pojasnila direktorica človekoljubnega dobrodelnega društva Up Jesenice Faila Pašić Bišić, želijo ženske opolnomočiti tako, da postanejo konkurenčne na trgu dela in da jih opremijo z znanji, ki jim pomagajo odstraniti ovire, s katerimi se srečujejo. Želijo jih motivirati, da bo njihova aktivacija ostala trajna, da si bodo ustvarile socialno mrežo, se včlanile v društva in tudi same postale učiteljice ženskam, ki prihajajo za njimi.

Projekt poteka od lanskega decembra, in sicer v Kranju, kjer je vanj vključenih 15 Albank, ter na Jesenicah, kjer je narodnostna struktura bistveno bolj mešana. Z ženskami se srečujejo vsak dan in jih skušajo čim bolje naučiti govoriti slovensko, saj je prav neznanje jezika glavna ovira pri njihovem vključevanju v novo družbeno okolje in na trg dela. Hkrati pripravljajo različne obiske po institucijah v lokalni skupnosti, jih učijo veščin komuniciranja in računalniško opismenjujejo.

Pašić Bišićeva je izpostavila, da so udeleženke večinoma mlade ženske, ki imajo ambicije, sanje in cilje, pri njihovem uresničevanju pa potrebujejo pomoč in podporo. Ključno je, da jim podporo nudi nekdo, ki sam prihaja iz njihovega okolja, pozna njihov jezik in tradicionalne vrednote ter kulturo. Ključno za vse projekte za ranljive skupine namreč je, da nekdo izmed vodij prihaja iz iste ranljive skupine in pomaga s svojimi izkušnjami in razumevanjem.