Ga bomo videli tudi v letošnjem šovu?

Fredi vsem, ki razmišljajo, da bi se letos prijavili v šov 'Gostilna išče šefa', svetuje, naj ne oklevajo, sploh če si želijo novega znanja, dobrega mentorja, novih prijateljstev ter lepe izkušnje. »Kuharji se moramo učiti in izpopolnjevati svoje znanje vse življenje, saj noben ni tako pameten, da bi vse znal,« je prepričan simpatični Prekmurec. Čeprav pravi, da bo letos rivalstvo med tekmovalci verjetno še večje, kot je bilo lani, saj je nagrada dvakrat višja - kar 100 tisoč evrov – v isti sapi dodaja tudi, da ne bi bilo slabo, če bi bil tudi sam poklican v letošnji šov. »Če bi se znašel v finalu in bi zmagal, bo zagotovo nagrado podelil s finalistom, ki bi se znašel na vročem stolu poleg mene,« na glas razmišlja Fredi.

»Bine je CAR!«

Šef Bine se mu, kot pravi, ni zdel preveč strog. »Bil je avtoriteta, kar se mi je zdelo prav. Pozoren je bil na vsako malenkost in smo se morali zelo potruditi, da smo zadovoljili njegovim kriterijem. Sam s tem nisem imel preveč težav, saj sem imel ob vsaki njegovi predstavitvi jedil v glavi točno zarisano, kako mora na koncu izgledati krožnik. Danes bi rekel, da je Bine Volčič prijetna in tudi čustvena oseba, ki te veliko nauči, lahko pa je tudi dober prijatelj, kar je pokazal vsakokrat, ko mi je delil nasvete, me podpiral in mi na glas povedal, ko kaj ni bilo prav. Če povem z eno besedo: Bine je CAR!« šefa pohvali simpatični Fredi, ki priznava, da je znanje, ki ga je pridobil v Gostilni, znal dobro unovčiti na delovnem mestu. Danes tako pripravlja bolj dovršene menije in zna vsako jed na krožnik postaviti na moderen način. »Naučil sem se, da je videz krožnika izredno pomemben sestavni del jedi.«

Fredi se rad odzove na vsako bolj ali manj kuharsko povabilo, saj je, kot pravi, rad v dobri družbi in je vesel, če lahko komu pokaže kaj novega. Kuhanje je njegova strast že od malih nog, saj je že kot otrok vedno želel sam pripravljati jedi »Na začetku so bile to bolj samo kakšne sadne kupe, rulade in pa predvsem jajca. A čas je prinesel svoje in že v srednji šoli sem začel delati v gostinstvu, kot pomočnik,« priznava kuhar, ki je vesel, da se nad kuhalnico navdušuje tudi njegov sin. »Če bo postal kuhar, tega res ne vem, je pa zanimivo že to, da želi pri svojih dveh letih biti zraven pri kuhanju in mešati kakšno jed, ko se kuha. Ker ne doseže pulta, gre po svoj majhen stolček, ga prinese zraven štedilnika in reče 'Ati, Nik bo tudi mešal,'« s posebnim žarom v očeh zaupa ponosni očka. Ja, ni kaj, jabolko pač ne pade daleč od drevesa.