Organizatorji tedna možganov pojasnjujejo, da sta se pojma normalnosti in patološkosti iz medicine preselila na vsa področja življenja. Predmet ocenjevanja in delitve na normalne in patološke niso le posamezniki ali njihove posamezne lastnosti, temveč tudi nekatere skupine.

"Ne presojamo samo o tem, kakšni so ljudje, temveč tudi kakšni naj bi bili. Spraševali se bomo, zakaj tako radi težimo k 'normalnosti' in ignoriramo dejstvo, da družba napreduje in se spreminja prav zaradi posameznikov, ki ne ustrezajo določenim normam," navajajo organizatorji na svoji spletni strani.

Zato se sprašujejo, kje je ločnica med zdravjem in boleznijo. Človek, ki se rodi brez polovice možganov, je namreč v svojem zgodnjem obdobju deležen velike pozornosti zdravnikov, po drugi strani pa so njegovi možgani tako prilagodljivi, da lahko preostali deli prevzamejo funkcije manjkajočih delov. V kakšnem smislu so taki možgani normalni, je eno od vprašanj, na katerega bodo odgovarjali strokovnjaki v okviru tedna možganov.

"Normalno je, da znanost vsako leto odkrije nekaj novega, pa vendar smo od začudenja na široko odprli oči, ko smo slišali, da se nam obeta prva presaditev glave," navajajo organizatorji ob eni od tem, o kateri nameravajo spregovoriti v tem tednu.

V zadnjem času je veliko zanimanja požela tudi epigenetika, ki spreminja tradicionalno dojemanje genetike. Dotaknili se bodo tudi vprašanj o mistični izkušnji, "odgovori na katera se kot živo srebro izmikajo znanstvenemu načinu spoznavanja".

Teden možganov bo potekal v atriju znanstveno raziskovalnega centra SAZU, predavanja pa bodo potekala tudi v nekaterih drugih krajih po Sloveniji. V okviru tedna bodo organizirane praktične delavnice, v Mariboru pa bodo študenti medicine v sodelovanju z Društvom za odkrivanje in spodbujanje inteligence Mensa v sredo priredili testiranje inteligence.

V sredo bo potekal prvi slovenski dan možganov, katerega namen je osveščati javnost o razsežnostih in stroških bolezni možganov ter o pomenu zdravja možganov.