Kot je Radonjić dejal v pogovoru za STA, imajo v kriznih centrih vedno več primerov nameščanja nasilnih mladostnikov, ki jim je izrečen ukrep prepovedi približevanja. To skupino težko obvladujejo in včasih razmere v pomanjkanju ustreznih rešitev pripeljejo do napotitve v psihiatrično ustanovo. V Ljubljani je to v skrajnem primeru lahko tudi zaprti oddelek psihiatrične bolnišnice za odrasle, kamor pa tak mladostnik zagotovo ne sodi, je opozoril Radonjić.

Izpostavil je še mladoletne tujce brez spremstva, za katere je sicer vlada našla sistemsko rešitev v dijaških domovih. A se tudi tam pojavljajo težave in nekatere mladostnike skušajo centri za socialno delo znova namestiti v krizne centre, je opozoril.

Pri obravnavi omenjenih skupin mladostnikov imajo v ljubljanskem kriznem centru težave, saj koncept dela zanje ni prilagojen. "Težko bi rekli, da so v kriznem centru prostovoljno, na prostovoljnem pristopu pa temelji naš koncept dela" je poudaril Radonjić, ki vodi krizni center pod okriljem Centra za socialno delo Bežigrad.

Potrebovali bi dodatne zaposlene

V kriznem centru za mlade, kjer sprejemajo otroke in mladostnike v starosti od šest do 18 let, imajo po sedanjih normativih zaposlenih pet strokovnih delavcev. A se je po besedah Radonjića izkazalo, da je to premalo za zagotavljanje prisotnosti strokovnega delavca 24 ur vse dni v letu.

V kriznem centru za mlade v Ljubljani letno beležijo od 80 do 100 bivajočih mladostnikov, ob tem pa vodijo tudi okoli 20 enodnevnih obravnav. Največ mladostnikov je starih od 14 do 17 let.

Vsem mladostnikom je skupen razlog za prihod v krizni center - bivanje doma jim postane nevzdržno. Krizni center takemu mladostniku nudi varno okolje za največ 21 dni, v tem času pa pristojni center za socialno delo poišče ustrezno trajno rešitev. Po ocenah Radonjića se je določen najdaljši bivalni rok v kriznem centru izkazal za ustreznega. Povprečna bivalna doba je med 10 in 14 dni, več kot 50 odstotkov mladostnikov pa se vrne domov.

Medtem ko Radonjić ne zaznava posebnih nihanj v številu namestitev glede na čas v letu, pa je povsem drugače v Hiši zavetja Palčica v Grosupljem, edinem kriznem centru v Sloveniji za otroke do šestega leta starosti.

Poleti število prihodov v Palčico strmo naraste

V kriznem centru za otroke v poletnih mesecih dnevno biva okoli deset otrok. V juliju so beležili 151 nočitev, podobno v minulih dveh mesecih, je za STA pojasnila vodja centra Manuela Ham. Po njenih besedah število sprejetih otrok strmo naraste za praznike in poleti, ko morda ljudje niso navajeni biti toliko skupaj in med njimi hitreje "poči".

V krizni center pridejo otroci, ki jih center za socialno delo oz. interventna služba družini z začasno odločbo odvzame zaradi najhujših oblik zlorab. Gre za fizično nasilje, zanemarjanje otrok in spolne zlorabe, med vzroki ni socialne ogroženosti. Povprečna starost otrok v kriznem centru je dve leti. Trenutno ima najmlajši 20 mesecev, najstarejši pa devet let. Če gre za brate in sestre, jih namreč ne ločujejo, je pojasnila Hamova.

Po njenih besedah določen najdaljši rok bivanja, to je 21 dni, pogosto presegajo. Trenutno nekaj otrok v centru biva že dva meseca in pol in bodo pri njih še vsaj mesec dni.

Okoli 90 odstotkov otrok kasneje premestijo v rejništvo, velika težava ostaja premalo rejniških družin oz. starost rejnikov, saj se za to odloča malo mladih. Ta težava še zlasti izstopa poleti, je povedala Hamova.

Le okoli deset odstotkov otrok se iz kriznega centra vrne v matično družino, če se vzpostavi minimalno starševstvo. "Eni starši potrebujejo le stisk v kot ali brco, da se zbudijo oz. kaj naredijo," je dejala. Odstotek dodeljenih otrok v institucionalno varstvo pa je po njenih besedah majhen.

V Palčici je zaposlenih sedem strokovnih delavcev in sodelavcev, morebitno kadrovsko zagato pa rešujejo z javnim delavcem in prostovoljci.

Krizni centri dobro delujejo

Krizni centri - prvi je bil v Ljubljani kot poskusni projekt ustanovljen leta 1995 - so po ocenah Radonjića prerasli eksperimentalni značaj in so se dobro umestili v sistem socialnega varstva. Podobno ocenjuje Hamova, da je mreža kriznih centrov v Sloveniji zelo dobro zasnovana in tudi interventna služba deluje. "Na krizni center za otroke smo lahko ponosni, je zgled dobre prakse," je poudarila.

V Sloveniji deluje devet kriznih centrov za mlade in en krizni center za predšolske otroke, že vrsto let pa v njihovem okviru deluje tudi brezplačni 24-urni svetovalni telefon Peter Klepec. Tako Radonjić kot Hamova ocenjujeta, da potrebe po dodatnih centrih ni. Oba tudi ugotavljata, da se trend števila sprejetih otrok in mladih z leti ne spreminja.