Stopnja rodnosti je bila najvišja v Franciji z 1,92 in na Švedskem z 1,85 otroka na žensko. Z majhno razliko jima sledijo Irska, Danska in Velika Britanija, medtem ko so najnižjo stopnjo rodnosti zabeležili v Španiji in Italiji – v obeh je znašala 1,34. Manjša od 1,4 otroka na žensko je bila tudi rodnost na Portugalskem, Cipru, Malti, v Grčiji in na Poljskem.

Med državami se razlikuje tudi povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka. Najnižja je bila pri 26 letih v Bolgariji, ki ji sledijo Romunija, Latvija, Slovaška, Poljska in Litva. Po drugi strani pa je v Italiji znašala 31 let, najmanj 30 pa še v Španiji, Luksemburgu, Grčiji in na Irskem.

Največji delež mater, ki so bile ob rojstvu prvega otroka mlajše od 20 let, je bil zabeležen v Romuniji, kjer je znašal 14,2 odstotka vse rojstev prvega otroka, v Bolgariji s 13,6-odstotnim deležem in na Madžarskem z 10,8-odstotnim deležem. Najnižji delež – 1,6 odstotka – ima Slovenija, z manj kot dvoodstotnim deležem ji sledijo še Italija, Nizozemska, Danska in Švedska.

Največji delež mater, ki so bile ob rojstvu prvega otroka starejše od 40 let, so medtem zabeležili v Italiji. Znašal je 7,2 odstotka vseh rojstev prvega otroka. Sledijo ji Španija, Grčija, Luksemburg in Irska. V Sloveniji je ta delež znašal 2,1 odstotka.

Med vsemi leta 2016 v EU rojenimi otroki jih je bilo nekaj več kot 80 odstotkov prvo- in drugorojencev. Rojstev tretjih otrok je bilo 12,2 odstotka, četrtih in poznejših pa 5,9 odstotka.

Med vsemi državami članicami je bil najvišji delež mater, ki so rodile četrtega ali poznejšega otroka, na Finskem. Znašal je 10,1 odstotka. Z vsaj osemodstotnim deležem ji sledijo Irska, Velika Britanija in Slovaška. V Sloveniji je ta delež med najnižjimi med državami EU in je znašal 3,5 odstotka, še izhaja iz podatkov evropskega statističnega urada.