Večina deklic ne dočaka niti rojstva in ko je neka novinarka na kliniki za splave vprašala, ali kdaj pride tja kakšna nosečnica, ki pričakuje dečka, dobila zgroženi odgovor: “Ste nori? Niti ena!“ Deklice, ki se rodijo, pa pogosto ne dočakajo niti drugega rojstnega dne. Čeprav je pojav, ki so ga pomenljivo poimenovali “spolni genocid“, težko dokazati, pa demografski podatki govorijo sami zase. Do drugega leta umre namreč veliko več deklic kot dečkov in čeprav se je število preminulih dečkov v zadnjih letih zmanjšalo, število umrlih dojenčic ostaja skoraj enako.

Če deklica preživi, jo starši pogosto pustijo pred kakšno sirotišnico, ali še slabše na ulici. Britanski novinar Brian Woods, ki je pred leti preiskoval kitajske sirotišnice, pravi, da je kar 95 odstotkov otrok v teh ustanovah deklic. Vse pa tam ne pristanejo zato, ker bi jih starši zapustili. Neki neodvisni kitajski medij je poročal, da jih tja pripeljejo tudi državni uradniki, ki tako kaznujejo starše, ki ne upoštevajo politike enega otroka. Tarče ugrabitev pa niso le deklice …

Trgovina z otroki

Veliko težavo na Kitajskem predstavlja tudi trgovina z otroki – dečke običajno prodajo parom, ki sami ne morejo spočeti sina, deklice prodajo tujim posvojiteljem ali staršem, ki se bojijo, da drugače svojemu sinu ne bodo mogli najti neveste. Policija v začetku s starši ugrabljenih otrok ni hotela sodelovati, pod pritiskom svetovne javnosti pa so vsaj del teh otrok poiskali in vrnili staršem. Težava je le, da ne vedo, koliko takšnih otrok so prodali tujim posvojiteljem …

Kako pa se oblasti borijo proti splavom ženskih zarodkov?

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na