Marjetka Vovk in Raay, bolj znana kot uspešna glasbena zasedba Maraaya, sta starša dveh fantov, Vida in Oskarja, ki sta stara že deset in osem let. Ob spoznanju, kako hitro otroci rastejo, se vsak starš vpraša po prihodnosti. Kaj čaka v prihodnosti njegove otroke? Kako bo doma, ko bo gnezdece enkrat prazno in bosta s partnerjem ostala sama? Tako kot vsako mamo so tudi Marjetko ob teh mislih prevzela prav posebna čustva, ki jih je ubesedila v njuni novi pesmi z naslovom 'Zdaj pa greš'. O tem, o materinstvu, vzgajanju fantov in marsičem drugem, smo se pogovarjali s simpatično mlado mamico, pevko, glasbeno učiteljico in eno izmed žirantk posebej priljubljenega slovenskega šova, Slovenija ima talent. Pogovor si preberite v spodnjih vrsticah. 

Družina vama pomeni ogromno, kar je razvidno iz vajinih besedil in pesmi. Že pretekla pesem, Drevo, se je dotaknila marsikoga izmed nas, tokrat pa sta presenetila z novo pesmijo, namenjeno sinovoma. Kakšni so odzivi in komentarji oboževalcev? So se našli v njej?

Absolutno je pri nama družina na prvem mestu, ogromno nama pomeni – v bistvu vse. Tako da tudi veliko tem za najino glasbo izvira iz najinega življenja in seveda je tu v povezavi tudi družina. S pesmijo 'Zdaj pa greš' sicer malo pogledam v prihodnost. Ko sem pisala besedilo me je prešinila misel, da enkrat morda ne bo več tako, kot je sedaj in bova na nek način znova ostala sama. Torej bo hiša kar naenkrat prazna, ne bo več otroškega smeha, radosti, norčij, kregarij ... skratka vsega kar spada zraven k družini in na podlagi tega je nastalo besedilo pesmi 'Zdaj pa greš'. 

Odzivi na pesem so fenomenalni. Prejela sva zgodbe predvsem žensk, ki so v tem trenutku že dale podobne izkušnje skozi in njihove izpovedi, kako so se počutile ob tem ter tudi tistih mamic, ki imajo še vedno majhne otroke in so za hip ob tej pesmi pogledale v prihodnost in jih je malce stisnilo pri srcu. Sicer pa pesem ni namenjena zgolj temu, da bi se ob njej jokali, temveč je predvsem življenjska in realistična in nosi sporočilo, da nas vse to čaka in dodaja nekakšen grenak priokus ob tej misli, pa vendar to pomeni tudi človekovo rast in korak, ki ga je treba narediti, da življenje še bolje razumemo. 

Kaj vama to pomeni? Da se ljudje lahko poistovetijo z vajinimi besedili?

Besedila meni, ki jih pišem, ogromno pomenijo. Predvsem v smislu, da si želim pisati besedila, ki predstavljajo del mene, naju, najinega življenja in morda tudi najin pogled na svet in način, na kakršnega živiva. V teh besedilih se torej skriva čista življenjska resnica in način na kakršnega vidiva življenje, zato menim tudi, da se ljudje noro odzivajo na najine nove pesmi. In moram priznati, da ko napišeš besedilo s takšno ljubeznijo in takšnimi čustvi, si potem presrečen, ko to isto začutijo tudi tvoji poslušalci v tvojih pesmih. In to je najlepša nagrada za vse. 

Kako pa sta se odzvala sinova, ko sta slišala pesem, ki je napisana samo za njiju? Že razumeta njeno sporočilo?

Vida in Oskarja seveda niti ne obremenjujeva s temi podatki, v smislu, da bi morala razumeti besedilo. Mislim, da onadva to bolj spremljata z vidika, kako všeč jima je videospot in če jima je pesem všeč. Da pa bi bila precej vpletena v najine pesmi, to ne. Iskreno povesta, katera glasba jima je všeč, ki jo ustvariva in tudi če jima katera ni. In sta prav luštna kritika in se mi zdi super imeti tudi njuno iskreno mnenje ob sebi. Mislim, da ne razumeta sporočila pa tudi mislim, da ga bosta razumela šele, ko se bosta sama znašla v tej življenjski situaciji, torej, ko bosta že sama starša in se jima bo isto obdobje ponovilo. Takrat bosta razumela to pesem in takrat bo šele ta pesem prav za njiju, v smislu, da se bosta morda lahko oprla nanjo, ko jo bosta potrebovala. 

Marjetka, glede na to, da si 'fantovska mama' – bi rekla, da je ta vloga kdaj naporna, ker živiš s tremi fanti? Si kdaj pomislila, da bi bilo morda lažje, če bi imela tudi žensko zavetnico v hiši? Ali bolj čutiš privilegij, ker si na ta način lahko 'edina princeska' doma? 

Ja res je. S tremi fanti je prav posebna in zanimiva družinska dinamika. Še posebej na začetku se mi zdi, ko sem dobila prvega fantka, me je čisto prevzela ta fantovska energija, tudi način igranja z njimi, igrače so drugačne, posebne in fantovske. Oba sta imela rada traktorje in žoge ter dinozavre, vse te fantovske stvari, in priznati moram, da mi vse to kar precej ustreza. Tudi sama sem namreč izjemno aktivna in dinamična in se s fanti super znajdem. Tudi na splošno se mi zdijo manj komplicirani, nikoli nismo imeli potrebe po kreganju o tem, kaj bosta oblekla zjutraj. V bistvu jima je čisto vseeno, kaj jima kupim za obleči, kakšne barve majica je, ali imata umazane čevlje ali ne ... Tako, da kar se tega tiče, so fantje zelo enostavni in z njimi se lahko vse dogovori. Je pa res, da imajo toooliko življenjske energije, da včasih si že res utrujen, dneva pa kar ni in ni konec in ob tej njihovi energiji te skoraj zmanjka, hkrati pa te po drugi strani prav s to energijo držijo pokonci, zato sem navsezadnje prav srečna, da imam doma tri fante oz. dva fantka, dva otroka. In tako je najbolj prav, tako mi je bilo namenjeno in ob tem resnično uživam. 

Kaj je tisto, kar te najbolj spravi v smeh pri tvojih fantih?  

Smeh? Ja, v smeh sta me spravila recimo še posebej, ko sta bila še čisto majhna, s svojimi otroškimi pogledi na svet. Ko sta drugače izgovarjala besede, ko sta kaj narobe razumela, to mi je bilo vedno tako zabavno. S čim me pa zdaj spravita v smeh? Kaj pa vem, stalno imata neke svoje šale in vragolije ter tisoč in eno stvar, zaradi katerih se pri nas doma ogromno presmejimo. 

Na kakšen način vama otroka izražata ljubezen? In vidva njima? Se v vaši družini veliko pogovarjate? 

Oh, mi smo vsi izjemno odprti. Z veseljem si na različne načine izkažemo ljubezen, od ljubčkanja, do stiskanja, do objemov, skupnih aktivnosti in tudi tega, da si večkrat na dan povemo, da se imamo radi. Še vedno mi fanta, preden gresta v šolo, brez sramu pred vsemi dasta poljubčka in to mi res veliko pomeni – da sta navajena izražati ljubezen in resnično rada se crkljata in stiskata. Je pa res, da smo to počeli od malega in obožujeta, kadar spimo vsi skupaj. Mi si velikokrat namreč kar na tla namestimo spalne jogije in potem vsi skupaj tam spimo in čez počitnice pustimo tako kar cel teden, to jima je namreč resnično všeč. Velikokrat prosita tudi atija, da gre k njima ponoči spat in potem imajo fantje skupaj čas zase. Vsi imamo to vse zelo radi, no. 

Kar se tiče samega pogovora pa smo vsi takšni bolj odprti karakterji, radi se pogovarjamo o vseh različnih temah. Meni recimo ni nerodno odgovoriti na kakršno koli njuno vprašanje, tako da sta navajena, da lahko vprašata čisto vse, kar si želita, in vedno na vprašanja dobita njunim letom primerne odgovore, tako da nimamo nekih posebnih zadržkov. 

Kdo od vaju z Raayem je pri vzgoji otrok bolj popustljiv in kdo bolj strog?

Če bi merila strogost po nekem merilcu, bi bil to zagotovo Raay. S tem, da tudi sama pri doslednosti ne zaostajam. Z Raayjem si deliva ista načela za vzgojo, poskušava ju učiti od reda, do primernega vedenja in prilagajanja različnim situacijam in vsega, kar je potrebno za normalno življenje. Res je, da mogoče jaz kdaj popustim, da se včasih zgodi, da nimam energije in kakšno stvar posledično tudi preslišim, ampak načeloma sva kar oba tako stroga kot tudi na drugi strani ljubeča in se znava z njima tudi pogovoriti. Ampak določene stvari pa enostavno niso dovoljene in potem nemudoma vzpostaviva hitri in strogi red. 

Katere so tiste vrednote in moralni nauki, za katere bi si oba želela, da bi ju prenesla na svoja sinova? Kaj se vama zdi najbolj pomembno ju naučiti, preden res 'odletita iz gnezda'? 

Velikokrat se pogovarjamo o teh odnosih, predvsem o tem, kaj vse se prinese iz šole, o tem, kako se otroci znajo med seboj poniževati, kako se znajo z besedami pikat, se grdo obnašati drug do drugega, tudi z dejanji. Tako, da veliko delava na tem področju, predvsem se pogovarjamo o tem, da je treba sprejemati in razumeti druge ljudi, da je potrebno dopuščati tudi drugačne misli ljudi. Vse te vrednote, ki bi se jih tudi odrasli morali čim bolj držati, pa se jih velikokrat ne. In tudi če se doma skregamo, ne kuhamo zamer, temveč se o tem pogovorimo. Pač si povemo, da lahko različno razmišljamo, a se imamo kljub temu radi. Zelo bi si želela, da bi sinova imela lep odnos do sebe in tudi do drugih. Seveda pa je v življenju za to, da začneš sprejemati sebe in druge v takšni obliki kot smo, v bistvu potrebno prehoditi dolgo pot. Tako, da težko enega majhnega otroka to naučimo, lahko pa mu zasadimo vsa tista razmišljanja, zato velikokrat poudarjam tudi njuno vrednost, jima povem kaj vse zmoreta, znava ju pohvaliti. In zanju si želiva, da najdeta ljubezen, tako do sebe, kot do drugih. Zdi se mi, da je to tista največja stvar, ki bi jima jo želela dati za popotnico.

Se tudi Vid in Oskar že preizkušata v glasbi, glede na to, da prihajata iz družine dveh glasbenikov? Ali vaši družabni večeri potekajo ob glasbi, je glasba vselej prisotna?

Ja, trenutno se nahajata v obdobju, ko ju zanima tisoč in ena stvar. Seveda jima vsako stvar težko omogočiva, ampak ja, po eni strani sta oba športnika, oba se rada ukvarjata s športom, po drugi strani že kažeta tudi prvo zanimanje za glasbo, rada kaj zapojeta, vsak od njiju igra po en inštument. Tako kot ostali otroci se torej preizkušata v različnih stvareh in preko tega se učita tudi vztrajnosti, pa tega, da ne moreš takoj obupati, če ti katera stvar takoj ne gre. Zaenkrat se torej še preizkušata v različnih stvareh, kaj pa bo v prihodnosti pa nihče ne ve. Midva v ne pričakujeva od njiju, da bosta glasbenika, naj počneta tisto, kar njima ustreza, samo da to počneta s srcem in ljubeznijo. 

Imata morda nasvet za vse mlade starše? Kaj je tisto, kar se vama zdi pomembno storiti, dokler so otroci še majhni? 

Ja, težko je staršem soliti pamet oz. neprimerno se mi zdi soliti jim pamet, kaj bi morali, saj se mi zdi, da vsak starš dela po svoji veri najboljšega. Zdi se mi da ljudje različno živimo in imamo različne poglede na življenje, tako da menim, da univerzalne vzgoje ni. Je pa tudi seveda v vsaki vzgoji prisotno dejstvo, da več ljubezni in pozornosti kot ju otroku nameniš, bolj polno in bogato je njegovo življenje. Tako, da bi to izpostavila kot neko misel za vse starše – vzemimo si čimveč časa za svoje otroke, ker jim s tem dajemo zapuščino, ki jim ostane za vse življenje. 

Njuni novi pesmi 'Zdaj pa greš', ki je posvečena sinovoma Vidu in Oskarju, lahko prisluhnete na spodnji povezavi.