Po mnenju pisatelja in pesnika Ferija Lainščka, ki je odraščal v družbi Romov, se je položaj romskih otrok v Prekmurju izboljšal, pri čemer pridaja, da ne more govoriti za celotno Slovenijo, saj ne pozna romske problematike na drugih koncih države. "V Prekmurju so se mnoge romske družine povsem ustalile, njihov materialni položaj se je izboljšal in socialna vključenost je neprimerno večja, kar vpliva tudi na življenje njihovih otrok. Veliko otrok obiskuje vrtce, v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti je tudi vrtec, ki ga skupaj obiskujejo romski in neromski otroci," je pojasnil. "Na mnogih osnovnih šolah je učnim težavam romskih otrok namenjena posebna pozornost. Osebno poznam kar nekaj učiteljev, socialnih delavcev in pedagogov, ki se temu posebej posvečajo. Več težav pa je bilo v izobraževalnem procesu v času šolanja na daljavo, ki so ga uvedli zaradi virusa. Romski otroci, ki prebivajo v večjih družinah, so imeli s takim šolanjem težave, saj njihovi učni pogoji niso bili enaki njihovim vrstnikom. Nekateri tudi niso imeli na razpolago računalnikov, a je večina šol za to sčasoma poskrbela," je razložil.

Zaveda pa se stigme, ki se še vedno drži Romov ... Ve, da "se tradicionalno zavračanje drugačnosti, ki je med odraslimi tudi v Prekmurju ponekod še prisotno, deloma prenaša na otroke. Več težav z okoljem imajo seveda tiste romske družine, ki se prav tako še oklepajo svoje tradicije in ki so manj vključene." Ob tem opaža, da so razmere najboljše tam, kjer prihaja do sinergije med prizadevanji romske skupnosti in širše, torej vaške ali občinske skupnosti. "Tak položaj je pravzaprav idealen in poznam nekaj primerov, kjer to res deluje. Poduk je verjetno ta, da bi veljalo tak model prenesti še v okolja, kjer z ene ali druge strani ni tovrstne pripravljenosti oziroma se srečujejo s težavami. Ob vsem tem imajo zagotovo pomembno vlogo osnovne šole, zato bi verjetno veljalo še bolj razširiti oziroma okrepiti tiste njihove programe, ki lahko prispevajo k boljšemu razumevanju in večji vključenosti," je pozval. 

Položaj romskih otrok boljši v večjih mestih in v Prekmurju

Položaj romskih otrok v Sloveniji je po besedah predsednika Zveze Romov Slovenije, Jožka Horvata Muca, pogojen z več dejavniki: razlikuje se od primera do primera in je odvisen od ekonomsko-socialnega položaja družine, okolja, v katerem živijo (romsko naselje ali zunaj romskega naselja), od širše družbe in od starosti otroka. "Na jugovzhodnem delu države se položaj romskih otrok zelo počasi spreminja, resda lahko tudi na boljše, v nekaterih primerih pa se zelo poslabšuje. Boljši položaj imajo romski otroci v mestih, denimo v Ljubljani, Mariboru, Velenju, na vseh nivojih pa najbolj napredujejo romski otroci v Prekmurju," je pojasnil. Napredek na področju izobraževanja romskih otrok opaža v urbanih okoljih in najboljše je v Prekmurju. Po njegovih navedbah večina romskih otrok, ki živijo v mestih in v Prekmurju, tudi konča osnovno šolo in se vključi v nadaljnje izobraževanje. Medtem je na jugovzhodu države drugače. "Veliko otrok tam ne obiskuje redno šole in je tudi ne konča; večina jih konča osnovnošolsko izobraževanje v petem ali šestem razredu. Samo tisti, ki uspešno končajo osnovno šolo, nadaljujejo šolanje," je razložil.

Romski otroci imajo sicer pomoč preko različnih projektov, kot so denimo romski pomočniki v šolah ter delavnice, izobraževanja, programi v več namenskih centrih, a so pogosto zunanji dejavniki, ki jih postavljajo v slabši položaj. Predvsem na jugovzhodu mnogo romskih družin še vedno nima elektrike, vode, osnovnih pogojev za dostojno življenje. Veliko romskih družin živi pod pragom revščine. "V mnogih primerih so to cela romska naselja – Ribnica, Brežice, Škocjan, Ivančna Gorica, kar nekaj romskih naselij v Novem mestu, Kočevju, Črnomlju, Metliki, Šentjerneju, Krškem, Semiču, Beltincih, Puconcih, Kuzmi … Položaj romskih otrok v takšnih družinah je zelo slab," je izpostavil. In romski otroci so pogosto tudi stigmatizirani. "Otroci iz Prekmurja, Ljubljane, Maribora in Velenja so v mnogih primerih dobro sprejeti v družbi in sredini, kjer živijo; vključujejo se v različne oblike aktivnosti (športne, kulturne …). Na jugovzhodnem delu pa skoraj ne opažamo takšne vključenost romskih otrok v tovrstne oblike dejavnosti in tudi odnos nekaterih šol do romskih otrok je zelo neprimeren," je opozoril Jožek Horvat Muc.

Malo romskih učencev uspešno konča osnovno šolo

Romski otroci imajo med šolanjem sicer zagotovljeno pravico do pomoči. Individualno strokovno pomoč izvajajo učitelji, kar je ustaljena oblika pomoči, sistemizirana od ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, in število pripadajočih ur je odvisno od števila romskih učencev, ki v tekočem  šol letu obiskujejo šolo. Nudijo jim pomoč pri organizaciji učenja, dodatno razlago usmerjanje pri šolskem delu, vsebinsko pomoč pri posameznem predmetu, če gre za težje razumljivo snov, prav tako izvajajo tudi motivacijo za delo učencev, krepijo komunikacijske veščine, razvijajo odgovornost do dela. Otrokom je nudena pomoč romskih pomočnikov, lahko obiskujejo dopolnilni pouk, pomoč jim lahko nudijo v popoldanskem bivanju, po potrebi lahko dobijo dodatne ure strokovne pomoči.

Na Osnovni šoli I Murska Sobota je med 638 učenci 48 romskih. Prvi razred obiskujejo štirje učenci, devetega pet in večinoma redno obiskujejo pouk. "Romski učenci, ki redno obiskujejo pouk so uspešni," je sporočila ravnateljica Tanja Cesnik. "Nekateri bi lahko imeli višji učni uspeh, a se prehitro zadovoljijo z ocenami, ki so nižje glede na sposobnosti," pa je opozorila. Učenci, ki pri njih končajo osnovno šolo, se sicer vsi vpišejo v srednje šole in na šoli imajo kulturne prireditve, obeležitve praznikov, na katerih Romi predstavljajo svojo kulturo in način življenja z namenom sprejemanja in boljše integracije.

V Osnovno šolo Trebnje je trenutno vpisanih 55 romskih učencev. V prvem razredu jih je šest, v devetem nobenega. V povprečju dokaj redno obiskujejo pouk, posamezne učence pa morajo zelo spodbujati in spremljati, je sporočil ravnatelj Rado Kostrevc. Po več opozorilih in izostankih pri starših najprej preverijo, kaj se dogaja, če ni odziva, se bodisi obrnejo na center za socialne zadeve bodisi na Inšpektorat za šolstvo. Na trebanjski šoli je sicer v šolskem letu 2018/2019 po daljšem času ena romska učenka uspešno zaključila devetletno osnovno šolo in se je vpisala naprej v štiriletni srednješolski program, v šolskem letu 2019/2020 pa sta uspešno končala devetletno osnovno šolo romski učenec, ki se je tudi vpisal v štiriletno srednjo šolo, in učenka, ki se je vpisala v triletno srednjo šolo. "V povprečju je to malo učencev, ampak pri delu z romskimi učenci je treba pogledati na desetletno obdobje, kakšen je napredek. Več učencev bolj redno obiskuje pouk, vpisujemo jih v šolo njihovi starosti primerno, torej ni več odlaganja vpisa v prvi razred, vključujejo se v druge dejavnosti v šoli na primer dnevi dejavnosti (pohodi, ekskurzije ...), občasno sodelujejo v programu na šolskih prireditvah, ko starši pridejo skupaj s svojimi otroki, ki vstopajo v prvi razred na  prvi šolski dan v šolo," je nanizal. 

Zaveda se, da je verjetno veliko vzrokov, da malo učencev uspešno konča osnovno šolo. "Mi iz neposrednega stika z učenci in njihovimi družinami opažamo, da ti učenci doma nimajo najbolj spodbudnega učnega okolja, zato popoldne za šolo delajo precej manj kot njihovi neromski vrstniki. Tudi starši jim težje pomagajo pri šolskem delu, kar se sicer pri posameznih starših že počasi spreminja. Pomemben je tudi odnos do znanja, ki verjetno še vedno ni pomembna vrednota med romsko populacijo, in velika ovira pri vsem skupaj je tudi slabo znanje slovenskega jezika, saj Romi med seboj komunicirajo v njihovem jeziku. Pomembno je tudi širše ozaveščanje romske skupnosti o pomenu šolanja, kar pa mora kdaj v nadaljevanju rezimirati tudi v tem, da se kdo od Romov lahko tudi zaposli. Zelo malo poznam takih primerov, ki bi zagotovo malce premikali miselnost v pravo smer. Glede na to, da tudi mi zaposlujemo romske pomočnike v okviru javnih del, se pri tem soočamo tudi s predsodki Romov. Ženske naj bi bile doma in skrbele za otroke, ne pa da so v službi, je pogosta stereotipna predstava, s katero se je treba potrpežljivo soočiti," je opisal.

V Osnovno šolo Loka Črnomelj je v šolskem letu 2020/2021 vpisanih 62 romskih otrok. Prvi razred jih obiskuje deset, devetega pet in vsi slednji se nameravajo vpisati na srednjo šolo. Pri pouku so večinoma prisotni. "Na šoli je vsaj polovica romskih otrok, ki so uspešni, kar ocenjujemo kot dober rezultat," je poudarila svetovalna delavka Sonja Štefanič.  Glede na vse učence v njihovi šoli pa je med tistimi, ki ne napredujejo v višji razred, vseeno večina romskih otrok. "Menimo, da bi bili učenci uspešnejši, če bi imeli več podpore v domačem okolju in če bi nekateri starši boljše sodelovali s šolo," je pojasnila. Romske učence sicer vključujejo v vse dejavnosti, ki jih organizirajo na šoli, in jih spodbujajo, da se v čim večjem številu vključujejo v interesne dejavnosti. "Učence, ki so uspešni na določenem področju, spodbujamo, da še razvijajo svoje potenciale, in v preteklem šolskem letu sta bila dva romska učenca del šolske nogometne ekipe, ki se je uvrstila na državno nogometno tekmovanje," je izpostavila. Na črnomaljski šoli so bili tudi vključeni v projekt "Spoznavamo evropske jezike", na podlagi katerega so ob dnevu jezikov uro pouka v tretjih razredih zasnovali tako, da so učenci poslušali pravljico o Kolačku v šestih tujih jezikih: latinščini, francoščini, angleščini, ruščini, romščini in hrvaščini, na koncu pa tudi v slovenščini.

Kakšni so ukrepi države?

Dejavniki, ki jih na ministrstvu za izobraževanje povezujejo z (ne)obiskovanjem pouka v osnovni šoli in z nedokončanjem osnovne šole, so kompleksnejši in se ne nanašajo zgolj na področje izobraževanja. Neposredno so povezani tudi z ostalimi okoliščinami, kot so neurejena infrastruktura in druge neugodne bivanjske razmere, neugodne varnostne, zdravstvene in socialne razmere, diskriminacija v okolju, nepismenost in neozaveščenost staršev o pomenu izobraževanja in podobno. "Uresničevanje ukrepov je zato tesno prepleteno z urejanjem vseh drugih razmer, v katerih živijo pripadniki romske skupnosti," so poudarili.

Sicer pa po njihovih navedbah izvajajo vrsto ukrepov za učinkovitejšo integracijo pripadnikov romske skupnosti v sistem vzgoje in izobraževanja. Nekaj zadnjih ukrepov je bilo sprejetih še v okviru že omenjene medresorske delovne skupine, v kateri poleg državnih sekretarjev posameznih ministrstev sodelujejo tudi župani občin, v katerih strnjeno živi romska skupnost, posamezni predstavniki šol in nekateri drugi strokovnjaki. Ukrepi za izboljšanje romske problematike na področju vzgoje in izobraževanja so opisani v veljavnem v Nacionalnem programu ukrepov za Rome 2017–2021, nadgrajujejo jih v novem nacionalnem programu za obdobje do leta 2030, ki je še v pripravi. Posebej pripravljajo tudi nadgradnjo Strategije vzgoje in izobraževanja Romov 2004 in 2011; sprejem dokumenta pričakujejo v prvi polovici 2021.

Ena izmed perečih težav je, ker precej romskih otrok ne obiskuje vrtca, saj ugotavljajo, da so pri šolanju bolj uspešni otroci, ki so pred šolo hodili v vrtec. V vrtčevskem letu 2018/2019 so zato prvič uvedli možnost brezplačnega krajšega programa vrtca za otroke pred vstopom v šolo. V sklopu projekta "Skupaj za znanje – izvajanje aktivnosti podpornih mehanizmov pridobivanja znanja za pripadnike romske skupnosti" se največkrat v večnamenskih centrih v romskih naseljih izvajajo aktivnosti za spodbujanje v predšolske programe, učenje maternega in slovenskega jezika, socializacijo, čustveni razvoj otrok in obenem ponujajo tudi strokovno pomoč staršem. "V okviru tovrstnih programov se vzgojno-izobraževalno delo osredotoča na pridobivanje osnovnih veščin in znanj, socializacijo in osvajanje jezika," so sporočili. Poznavanje jezika je namreč predpogoj za uspešno šolanje in komunikacijo.

Pomembno vlogo pri vključevanju romskih otrok v redne oddelke vrtcev imajo tudi romski pomočniki, ki po navedbi ministrstva za izobraževanje med drugim skrbijo za mehkejši prehod otrok v vrtce, komunikacijo s starši in vpeljevanje elementov romske kulture in jezika v vsakdanje delo vrtcev. "V romskem naselju Kerinov Grm je bil že leta 2011 vzpostavljen tudi tako imenovan pripravljalni vrtec, ki ga obiskujejo otroci od drugega do šestega leta starosti. Program in prostori tega vrtca so primerljivi z rednimi oddelki vrtcev po Sloveniji. Posebnost tega vrtca je program integracije, ki poteka v sodelovanju z različnimi enotami vrtca pri Osnovni šoli Leskovec pri Krškem, v njihovih prostorih ali na prostem, z namenom spodbujanja večjega vključevanja otrok v redne oddelke. Prav tako pa je pomembno izpostaviti, da je program pripravljalnega vrtca, ki sicer temelji na nacionalnem kurikulumu za vrtce, posebej prilagojen in oblikovan glede na specifike in potrebe te ranljive skupine," so opisali.

"Zavedamo se, da moramo vztrajati predvsem pri večji vključenosti romskih otrok v sistem predšolske vzgoje, da bodo otroci z vstopom v osnovno šolo bolje opremljeni z ustreznim znanjem in veščinami, za pravičnejši in enakomernejši dostop do znanja. Za uspešen prehod v osnovnošolsko izobraževanje je nujno potrebno znanje slovenskega jezika in znanje materinščine, kar omogoča zgodnja vključenost v predšolsko vzgojo," so poudarili na ministrstvu za izobraževanje. Zavod za šolstvo bo zato do zaključka koledarskega leta 2021 pripravil analizo trenutne zakonodajne ureditve za poučevanje učencev Romov v osnovni šoli in na podlagi rezultatov bodo sprejeli odločitev glede možnosti sistemske vpeljave dodatnih ur slovenščine ob vključitvi v osnovno šolo.

Na ministrstvu za izobraževanje bodo v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja začeli spremljati učni uspeh romskih otrok v osnovni šoli, rezultate za zadnje petletno obdobje bodo predvidoma dobili v začetku leta 2022. "V prihodnje bomo učni uspeh romskih otrok v osnovni šoli spremljali sistematično in na podlagi ugotovitev pripravljali ustrezne ukrepe," so zatrdili. Medtem nadaljujejo spodbujanje učenja tako romščine kot tudi slovenščine, ustvarjajo nabor kakovostnih učnih in drugih gradiv v romskem jeziku, izobražujejo in usposabljajo strokovni kader. "Uspelo nam bo tudi sistemizirati delovno mesto romskega pomočnika; ti bodo lahko od 1. septembra 2021 redno zaposleni v vrtcih in v osnovnih šolah," so napovedali. Trenutno so namreč romski pomočniki zaposleni preko projektov ali javnih del.

Različne aktivnosti tako za romske otroke kot tudi za starše se odvijajo tudi v večnamenskih romskih centrih, so pojasnili na ministrstvu za družino, delo, socialne zadeve in enake možnosti. Na delavnicah so med drugim pripravljali bodoče prvošolčke na vstop v šolo, zagotavljali učno pomoč, pomagali staršem in otrokom ob šolanju na daljavo, izvajali aktivnosti spodbujanja bralnih sposobnosti in pismenosti, se pogovarjali o zlorabah prepovedanih drog, zdravil in alkohola, o nasilju v družini, o begih otrok v škodljiva okolja ter o prezgodnjih in prisilnih porokah. A zavedajo se, da je veliko treba narediti predvsem za večjo vključenost otrok in mladih iz romskih naselij v šole, v izobraževalni sistem in nato naprej v zaposlovanje, "saj se lahko samo tako zniža tveganje revščine in socialne izključenosti". Na Direktoratatu za socialne zadeve so v ta namen po navedbah ministrstva razpisali več programov s cilji povečati vključenost romskih otrok in mladih v šolski sistem, opremiti otroke in mlade Rome z novimi socialnimi veščinami in znanji, izboljšati samopodobo, vzdrževati in širiti socialno mrežo, ozaveščati romsko populacijo na področju skrbi za zdravje, zaposlovanja, podjetništva, obrtništva, znanja, in vanje je bilo vključenih skoraj 500 Romov iz celotne Slovenije.

"Del romskih otrok, ki živi v slabo integriranih okoljih, tudi zaradi specifičnih vrednostno-normativnih sistemov družin, slabih higiensko-bivanjskih razmer, mankov pri znanju uradnega jezika, pasivnosti in premajhne vključenosti staršev v njihovo vzgojo, soočenostjo z različnimi oblikami odvisnosti v družini (alkoholizem, prepovedane droge, igre na srečo …) in podobno, predstavlja zagotovo eno od najbolj ranljivih skupin v družbi Republike Slovenije. Otroci, ki živijo v takih razmerah, so zaradi pasiviziranega, odtujenega in zato nestimulativnega družinskega oziroma skupnostnega okolja zelo izpostavljeni fenomenu medgeneracijskega prenosa revščine," so opozorili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost. "Hkrati ravno ti otroci in mladi predstavljajo največji potencial za pretrganje navedenega prenosa, saj lahko ob pomoči strokovnih služb države oziroma institucij ter angažiranih lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij učinkoviteje izrabijo svoje zmožnosti in potenciale ter ravno na prihodnje rodove preko procesov socializacije prenesejo vrednostno-normativne ter vedenjske vzorce, kateri omogočajo posameznikom osebno rast, integracijo v širše družbeno okolje, izboljšanje ekonomsko-socialne položaja ter izrabo vseh možnosti, katere posamezniku ponujata tako lokalno okolje kot država," so dodali.

Otroci so otroci

"Ključno je, da se zavedamo, da ni razlik med romskimi in neromskimi otroci. Otroci so otroci. Enakopraven in vključujoč pristop, ki vprašanje etničnega porekla (ali druge osebne okoliščine) pušča ob strani, mora biti v osrčju katere koli javne politike, ki se ukvarja z dobrobitjo otrok. Obstajajo pa razlike v položaju, možnostih in obravnavi. Te razlike velikokrat temeljijo na zgodovinsko zakoreninjenih predsodkih in stereotipih o Romih, ki v Sloveniji vztrajajo že desetletja," je opozoril svetovalec Zagovornika načela enakosti, Črt Kaker.

"Čeprav uradnih podatkov nimamo, ker jih državne institucije ne zbirajo, se razlike kažejo predvsem na področju osnovnošolskega izobraževanja. V nekaterih delih Slovenije je izjemno nizko število romskih otrok, ki zaključijo osnovnošolsko izobraževanje. Prav tako se razlike kažejo na nekaterih drugih z izobraževanjem povezanih področjih. Romske organizacije opozarjajo na nesorazmerno zastopanost romskih otrok v šolah s prilagojenim programom zaradi njihovega slabšega znanja slovenščine. Vključitev v te šole, tudi ko jih otroci končajo, ima bistvene posledice za njihove enake možnosti v prihodnosti, denimo pri zaposlovanju, ker so to šole z nižjim izobrazbenim standardom. Socialni pedagogi izpostavljajo nesorazmerno zastopanost romskih otrok v vzgojnih zavodih," je nanizal.

Razlike se po njegovih besedah kažejo tudi na področju zdravja - raziskava Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazala, da je umrljivost romskih dojenčkov do prvega leta starosti štirikrat višja, umrljivost romskih otrok od prvega do četrtega leta starosti pa sedemkrat višja kot v splošni populaciji. Zagovornik je zato ministrstvu za zdravje tudi priporočil sprejetje posebnih ukrepov, katerih cilj je izboljšanje zdravja in dostopa do zdravstvenih storitev za pripadnike romske skupnosti, vključno z otroki. Obenem se Zagovornik načela enakosti zavzema tudi za rešitev bivalne problematike v romskih naseljih, zlasti v jugovzhodnem delu države, saj "slabe bivanjske razmere  bistveno vplivajo na enake možnosti pripadnikov romske skupnosti tudi na drugih področjih družbenega življenja".

Predsednik Zveze Romov Slovenije, Jožko Horvat Muc, se zaveda, da je med prioritetami reševanja romske tematike s strani države med drugim tudi urejanje položaja romskih otrok. "Kljub mnogim aktivnostim in vloženim sredstvom pa so rezultati na tem področju zelo slabi," je izpostavil. "Predvsem bi se moralo romske otroke obravnavati kot OTROKE, brez predsodkov in etiketiranja. Sistem pa jih obravnava kot problematično populacijo, kar ni v redu. Z romskimi otroki se sistem velikokrat ukvarja statistično, birokratsko in administrativno. Manjka razumevanja in strpnosti do teh otrok," je opozoril.

In zaključek? Zelo se moramo potruditi vsi, saj si čisto vsi otroci zaslužijo priložnost. Na vseh nas je, da jim jo ponudimo in omogočimo.