Lena je bila zdrava deklica, odličnjakinja, trenirala je odbojko in pela v pevskem zboru. Vse do pretepa v petem razredu. Zaradi katerega je doživela možgansko kap, ki je pustila posledice, tako fizične kot psihične. Lena je danes invalidka, težave ima z desno roko, ne more držati svinčnika, ne more spremljati pouka, ker se ne more skoncentrirati, ne trenira več odbojke.

Njena mama Milica Sretenović je v izpovedi za Nedeljnik spregovorila o težavah, v katerih se je znašla družina zaradi sovrstniškega nasilja, o vsakodnevnem boju, da bi Lena okrevala. ''Vsi morajo vedeti, kaj lahko pretep v šoli izzove in kaj lahko sovrstniško nasilje prinese. Zgodilo se je mojemu otroku, lahko se zgodi kateremu drugemu otroku. Še vedno ne morem sprejeti dejstva, da ima Lena težko poškodbo možganov.''

En pretep med šolskim odmorom je družini spremenil življenje. Že eno leto traja Lenino okrevanje, ki pa še ni končano. ''Zdravniki iz Kragujevca so najprej mislili, da je prirojeno, ampak kasneje so analize pokazale, da je prišlo do možganske kapi kot posledice udarca, tudi zdravnik je to napisal ...''

Šola je prijavila nasilje, ampak ne tudi dejstva, da je deklica doživela možgansko kap. Lena spet obiskuje šolo, ampak po maminem mnenju nima prave podpore. ''Šola ji ne pomaga. Tako je, kot da je moj otrok naredil nekaj, za kar sem jaz kriva. Od začetka šolskega leta je še nihče ni povabil na rojstni dan, niti na sprehod. Razredničarka ni vprašala, kako je,'' pripoveduje Milica Sretenović.

Do pretepa je prišlo med njo in dečkom. Mama celo trdi, da je razredničarko že prej opozorila na zmerjanje in žaljenje, a je ostala brez povratne informacije. Naj bi razrešila zadevo, ampak je ni. Za TV Prva je Milica dejala: ''Lena je rekla, da ji Lazar govori, da je debela, da ji potiska nahrbtnik, da jo tepe. Tega nisem vzela resno, nisem poklicala staršev, ampak razredničarko. Nimam pisnega potrdila, rekla je, da bo pozorna.'' Tri dni pred dogodkom je prišla Lena domov s strganim puloverjem. To ji je storil drug deček. ''Klicala sem razredničarko, pa mi je dejala, da če bi Lena sedela pri miru, se to ne bi zgodilo. Prosila sem, da pridejo starši, da se pogovorimo, zakaj je to storil,'' je povedala, kako nemočna je bila v tistih trenutkih.  

Tri dni kasneje jo je poklicala učiteljica, da sta se Lena in Lazar stepla. Vse to se je zgodilo med odmorom, vrata učilnice so bila zaprta, učitelj je pil kavo, na hodniku ni bilo nikogar. Fant je v njo vrgel steklenico vode, večkrat jo je udaril s pestmi, tudi nekajkrat v glavo, drugim učencem je razmetal nahrbtnike. Naslednjo uro je imela Lena francoščino, vendar jo je mama odpeljala domov. Razredničarka je dejala, naj napišejo izjavo ter da bosta imela oba nižjo oceno iz vedenja.  

Doma je Leno bolela glava, zato je šla počivat. Čez nekaj časa je začela bruhati in mama je takoj pomislila na pretres možganov. Odpeljala jo je v bolnišnico, desne roke in noge ni mogla premikati, rentgen ni pokazal ničesar, njim pa ni bilo več nič jasno. Pridružil se jima je še Lenin oče, s katerim ne živijo skupaj. Zadržali so jo v bolnišnici in Lena je še naprej bruhala, nato je doživela možgansko kap in nemudoma so jo odpeljali v Beograd, kjer so ugotovili, da je poškodovana glavna arterija, ki je zadolžena za vse funkcije v možganih. Najprej so mislili, da je prirojeno, nato je zdravnik vseeno spoznal, da je to od več udarcev, ne od enega.

TV Prva se je najprej poskušala pogovoriti z ravnateljem šole, vzgojiteljem in psihologom.

''Ravnatelj ni želel pred kamero, povedal pa je, da o zadevi ne želijo govoriti javno, ampak le na sodišču, saj je potekala tožba s strani mame proti šoli in staršem fanta, ki je pretepel Leno. Dečkova mama je dejala, da noče ničesar javno komentirati, ker ji je tako svetoval odvetnik,'' je povedala novinarka TV Prva.

Dodala je, da so se prej, kot pravijo drugi starši, v šoli dogajali incidenti. ''Od staršev smo neuradno izvedeli, da so se nekateri otroci izpisali iz šole, ker niso želeli trpeti sovrstniškega nasilja. O tem smo vprašali ravnatelja, ki pa nam je povedal, da je "izstop iz šole normalen, da je šola velika, z več kot 1000 učenci in da so možni majhni spopadi in prepiri," je dejala novinarka.

Lenina mama je povedala, da je razredničarka klicala, ko je bila Lena v bolnišnici, ravnatelj nikoli, prav tako niso prejeli šolskega poročila o kaznovanju dečka. Lena se je pogovarjala s psihologi, hodi na zasebne terapije, v zdravilišča, bazene, prejema zdravilo za shizofrenijo, da umiri roke.  

Zdravljenje poteka počasi, po maminih besedah bo imela deklica najbrž trajne poškodbe. Obiskuje šolo, vendar v njej preživi dve ali tri ure, zaradi poškodbe pa se mora naučiti pisati z levo roko.

Za tožbo se je odločila, ker bo hčerka vse življenje invalidka. Slišala je celo, da trdijo, da je Lena kriva za vse in ne Lazar. "Zagovarjajo se, razumem to, vendar ne bom nehala, ker je bila zdrava. Ne razumem, kako je lahko kriva Lena. Zdaj se vsi zagovarjajo, to razumem, a ne bom se ustavila, ker želim, da pride resnica na dan, ker je bila zdrava, pela je v zboru, trenirala in zdaj je videti, kakor je videti,'' pravi Milica. Dečkova mati jo je, kot pravi Milica, poklicala, ko je bila Lena v bolnišnici, in jo obiskala, in ko je prišla tožba, je ni bilo več. ''Lena je zdaj v isti učilnici. Vprašali so me, zakaj tako. Marsikdo bi izpisal otroka, ampak jaz preverjam njeno duševno stanje, kar je pomembno, imela je večje travme, želela si je odrezati roko v toplicah in pomislila je na marsikaj, zaradi zdravil, verjetno. Rekla je, da komaj čaka šolo, tudi da ji ni mar več. Če bo spremenila okolje, navajena je na te otroke, lahko to postane težava,'' pripoveduje Milica. Na podlagi psihologovega mnenja bi lahko Lena obiskovala šolo s prilagojenim programom.

Kako lahko pomagate, če vam otrok pove, da ga v šoli nadlegujejo?

Na KidsHealth svetujejo: če vam otrok začne govoriti o nasilju v šoli, mu prisluhnite, ne zanemarite težave in mu stojte ob strani. Otroci neradi spregovorijo o tem, ker jim je nerodno, jih je sram, da se to dogaja, obenem pa jih skrbi, da bodo njihovi starši razočarani, razburjeni, jezni ali ne bodo reagirali.  

Včasih čutijo, da so sami krivo za to, če bi mogoče drugače ravnali, se jim to ne bi zgodilo. Včasih se bojijo, da bo nasilnež ugotovil, da so povedali, kaj počne in bodo situacijo samo poslabšali. Drugi so zaskrbljeni, da jim starši ne bodo verjeli, kaj počne. Ali pa se bojijo, da jih bodo starši pozvali, da se mu zoperstavijo.

Pohvalite otroka, da je ravnal prav, da se je z vami pogovoril o tem. Povejte mu, da ni sam, da v tistem trenutku nekdo nekoga ustrahuje. Poudarite, da je nasilnež tisti, ki se slabo vede in ne on. Zagotovite mu, da boste skupaj ugotovili, kaj storiti.

Na to opozorite razrednika, učitelja, šolskega svetovalca. Naj ve za situacijo, kajti oni imajo pristojnosti, da sprejmejo ukrepe za preprečevanje nadaljnjih težav.

Vzemite resno, če slišite, da se je trpinčenje poslabšalo, če vam otrok pove, da se tudi fizično spravlja nanj. Včasih je koristno pristopiti k staršem nasilneža, toda v večini primerov so učitelji in svetovalci najboljši, da se obrnejo na njih.

Alenka Lanz, družinska in zakonska terapevtka, nam je pojasnila, da so konflikti sestavni del življenja, in kako jih spoštljivo obvladovati, je veščina, ki se je učimo že od malih nog. Poudarja, da ni vseeno, kako dobro znamo reševati medsebojne spore, saj to močno vpliva na kakovost odnosov, ki jih živimo. ''Otroci se reševanja konfliktov učijo od odraslih, preko vzora, prek tega, kako to počnejo med seboj. Je pa velika razlika v tem, kako konflikte rešujejo otroci in odrasli. V nasprotju z odraslimi otroci še nimajo razvitih vseh delov možganov, ki bi jim pomagali spore reševati mirno in učinkovito, zato pri tem razumljivo potrebujejo našo pomoč. Pri otrocih možganske povezave med amigdalo, centrom za jezo in strah, ter prefrontalnim korteksom, ki je center za odločanje, nadziranje in predvidevanje, še niso dobro vzpostavljene. Naloga odraslih je tako, da prek izkušenj otrokom pomagamo, da se jim možgani razvijajo optimalno in na integriran način.''

Celoten prispevek na temo kako pomagati otroku, ki je nasilja deležen, kako naj reagira, si preberite spodaj.