Z Mišo smo se pogovarjali o družini, vzgoji otrok, bivanju na Kmetiji, njeni hčerki pa sta nam zaupali, kakšna je njuna mama za domačimi vrati.

Neža: "Moja mami je zelo dobra, prijazna, pa še veliko bi lahko povedala o njej. Predvsem pa je zabavna, dobra kuharica, zna skrbeti za rože, moje živalice, zame in mojo sestro ter seveda za mojega atija. Rada jo imam prav takšno, kot je."

Lana: "Mama mi vedno stoji ob strani in je pripravljena priskočiti na pomoč, ko je to potrebno. S svojimi nasveti mi pomaga skozi življenje in me uči skromnosti, zavedanja same sebe in mi pusti prosto pot pri odločitvah. Njena kritika je vedno dobrodošla, je realna in trdo stoji na realnih tleh. Je pa tudi stroga do mene, ko je to nujno. Glavne karakteristike so, da ima vedno svoje mnenje, je brez dlake na jeziku in na to sem ponosna, saj pravijo, da sva si zelo podobni. Sva usklajen tim, ki je v naši družini najbolj 'glasen'. Oba z očetom pa sta pravi vzor lepega zakonskega odnosa in zato sva z Nežo izredno srečni, da imava starša, ki nama zaupata in obratno. Mami je tudi moja najboljša prijateljica, življenjski sodnik in vodnik. Kot radi rečemo, 'moja mami je najboljša mami'."

Miša, kaj vam pomeni materinstvo?

Materinstvo je nekaj najlepšega, kar se lahko zgodi ženski, ob tem ne smemo pozabiti na moške, kajti tudi očetovstvo je nadvse pomembno. Materinstvo začutiš tisto sekundo, ko ti v roke položijo malo štručko in ta občutek sreče traja večno.

Kje sta se z možem spoznala in kdaj sta se odločila za družino?

Z možem sva se spoznala v Celju, kjer sva oba preživela otroštvo, šolanje in prve zaposlitve. Sreča nama je bila naklonjena, da sva se našla, si ustvarila družino in se preselila iz bloka na podeželje, kjer je mož že prej zidal hiško. Tako se je začelo naše lepo družinsko življenje, ki še vedno traja.

Kako vzgajate svoje otroke in kakšen tip vzgoje vam je na splošno najbolj blizu?

Hčeri vzgajava oba, jaz malo bolj popustljivo, mame kot mame, mož pa je bolj odločen in moram priznati, da ga tudi hitreje upoštevata. Najina vzgoja je spontana, brez vsiljevanja, odločitev, vse gradiva na zaupanju in poštenju. Vidim, da nama do sedaj to zelo uspeva, saj smo med seboj zelo povezani.

Prihodnost je relativna in je ne moreš predvideti. Želim si, da bosta imeli lepo, srečno in da bosta tako kot jaz uživali v življenju in ob vsaki stvari, ki si jo bosta zadali.

Ste imeli na kmetiji pogosto domotožje? Kaj ste storili ob takšnih trenutkih, da vam je bilo lažje?

Ja, na kmetiji sem imela pogosto domotožje. Prve tri tedne sama sebe nisem prepoznala, ker vem, da sem drugačna v realnem življenju. Nisem se mogla sprostiti, vse se mi je zdelo tako tuje, kar naenkrat toliko ljudi okrog mene, različni karakterji, navade, skratka veliko preveč zame. Ker sem podjetnik in z možem delava od doma, sem večinoma sama, zato je bilo tako dolgo živeti s toliko ljudmi velika izkušnja.

Ko mi je bilo najhuje, sem poiskala skriti kotiček, kjer sem se malo sprostila, pa tudi kakšna solza je pritekla. Nisem se hotela izpostavljati in se pogovarjati o tem, saj sem vedela, da tudi drugi pogrešajo svoje domače.

Kakšna je bila prva reakcija družine, ko ste jim sporočili, da razmišljate o udeležbi v resničnostnem šovu Kmetija išče lastnika?

Reakcija mojih domačih je bila pričakovana. Najprej so mislili, da se šalim, ko pa sem jim pokazala še neizpolnjeno prijavnico, so videli, da gre zares. In tako smo se začeli pogovarjati o realnosti te prijave. Hčeri sta bili takoj navdušeni, mož pa je bil malo zamišljen, a kmalu sem na njegovem obrazu zaznala znan izraz odobravanja. Tako smo bili tam (smeh). Podrobno smo razmislili o tem, kako bo, če odidem, kako bo vse delovalo, če me ne bo doma. Ker sem verjela, da bo vse potekalo v najlepšem redu, sem prijavnico oddala

Večji del gospodinjskih opravil je prevzel moj mož. Moram ga pohvaliti, da je tudi on odličen kuhar in skrben ati. Ob tem mu ni bilo težko, saj sta ga dopolnjevali obe hčeri, ki znata zelo dobro poskrbeti zase, tudi ko mame ni doma. Skupaj so vlagali zelenjavo, sadje, skrbeli za rože, celo kruh so pekli v krušni peči in bojda jim je zelo uspel. Ko sem prišla domov, sem bila zelo presenečena, saj je bilo vse do potankosti urejeno.

Česa ste se na kmetiji naučili poleg opravljanja kmečkih opravil?

Poleg kmečkih opravil sem se naučila oziroma spoznala, da nisem tako trdna oseba, kot sem si mislila, da sem. Ugotovila sem, da sem preveč čustvena in da se bom morala v prihodnosti bolj posvetiti sebi kot ostalim. Vedno namreč mislim najprej na druge, da jim je lepo in udobno, da nikogar ne prizadenem, s tem pa pozabljam, da si tudi jaz to zaslužim.

Vas je na kmetiji kdo razočaral?

Ne morem reči, da me je kdo na kmetiji razočaral, niti da sem komu kaj zamerila. Bila bi neiskrena, da bi to priznala zdaj, ko sem doma. Toliko različnih karakterjev, idej, vizij o kmetiji, življenjskih zgodb, situacij, izrečenih besed – tako lepih kot manj lepih, vse, kar se je zgodilo, je povsem pričakovano in normalno.
Ta kmetija mora zaživeti z novim lastnikom v vsej svoji lepoti. Že zaradi vseh nas tekmovalcev, ker hočemo vsi gledalcem pokazati, da smo z veseljem opravljali naloge, ne glede na to, kdo je bil glava družine, in da se tudi v realnem življenju dogajajo situacije, kot so se pri nas.

Jaz upam, da se bomo po koncu šova družili vsi. Če ne družili, pa se vsaj poklicali in se spominjali lepih trenutkov. Življenje teče dalje in naše poti se bodo srečevale in oddaljevale, kakor bo kdo pustil. Se bom pustila presenetiti, vam pa čez nekaj časa zaupam, koliko klicev sem prejela.

Je bilo težko kuhati s tako skromnimi sestavinami? Na katere jedi, ki ste jih pripravili članom, ste še posebej ponosni?

Kuhanje je bilo zame nekakšna sprostitev. Glede na to, kako poln vrt smo imeli, nam priprava obrokov ni predstavljala težav in smo zlahka nahranili številčno družino. Edino bučke niso šle v slast našim moškim. O, te naše bučke. Koliko smeha je bilo na njihov račun …

Najbolj ponosna sem na moj izum peciva iz koruzne moke, mleka in sadja, ki sem ga spekla v naši 'čudežni' pečici in že smo se zbrali okrog pekača. To pecivo nas je družilo. Ne smem pozabiti tudi na kruh v krušni peči. Žal mi je, da si nisem pisala, koliko kilogramov kruha sem spekla v tej naši lepi krušni peči.
Moram povedati, da od mize nikoli nismo odšli lačni, ne glede na to, kdo je kuhal. Dokaz in rezultat zdrave prehrane na kmetiji je tudi to, da sem izgubila devet kilogramov.

V kakšnem spominu vam bo ostala udeležba v resničnostnem šovu?

Resničnostni šov mi bo ostal v večnem spominu. Tudi prej sem spremljala tovrstne šove, ampak sedaj, ko sem sodelovala tudi jaz, si upam trditi, da bom gledala udeležence v novih resničnostnih šovih čisto drugače, s spoštovanjem in bom raje dvakrat premislila, preden bom koga ocenila negativno.

Poglejte si še neverjetno preobrazbo priznane slovenske filmske in gledališke igralke.

Svoje mnenje lahko izrazite na naši Facebook strani ali pa se nam samo pridružite s klikom na