Tako v Afganistanu kot devetih drugih državah na dnu lestvice v povprečju pred petim letom umre eden od šestih otrok, eden od treh pa trpi za podhranjenostjo. Tem državam je skupno tudi pomanjkanje čiste vode, poleg tega pa so le štiri deklice na pet fantov vpisane v osnovno šolo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na vrh lestvice se je medtem uvrstilo pet nordijskih držav in dve z južne poloble. Po vrsti si sledijo: Norveška, Avstralija, Islandija, Švedska, Danska, Nova Zelandija in Finska. Prvo deseterico zaokrožijo tri evropske države – Belgija, Nizozemska in Francija. Slovenija je skupaj z Irsko zasedla 16. mesto v skupini 43 razvitih držav.

Najboljše uvrščene države od najslabših loči morje razlik, predvsem na področju zdravstva. Medtem ko je na primer na Norveškem ob praktično vsakem rojstvu prisotno zdravstveno osebje, je tovrstnih porodov v Afganistanu le 14 odstotkov. Pričakovana življenjska doba za ženske je medtem na Norveškem 83 let, v Afganistanu pa 45. V Sloveniji je ta doba 82 let.

Več kot osem od desetih žensk poleg tega na Norveškem uporablja sodobno obliko kontracepcije, pred petim letom pa umrejo trije od 1000 otrok. V Afganistanu tovrstno obliko kontracepcije uporablja manj kot ena od šestih žensk, pred petim letom pa umre vsak peti otrok. V Sloveniji sodobno obliko kontracepcije uporablja 63 odstotkov žensk, pred petim letom pa tako kot na Norveškem umrejo trije od 1000 otrok, ugotavlja poročilo.

Poročilo je zajelo 164 držav, od tega 43 razvitih in 121 držav v razvijajočem svetu. Od slednjih jih poročilo 79 uvršča med "manj razvite" in 42 med "najmanj razvite". ZDA so se uvrstile šele na 31. mesto, pri čemer jim gre na škodo predvsem visoka stopnja smrtnosti med materami in otroki.

Prav zmanjšanje slednje je eden od osmih razvojnih ciljev tisočletja, ki so si jih leta 2000 zadali Združeni narodi. Čeprav je ta cilj ključen tudi za dosego ostalih ciljev do leta 2015, je bil na tem področju dosežen najmanjši napredek, po poročanju AFP ugotavljajo pri ZN.