Posveta, ki ga je pripravil Inštitut za etiko in vrednote Jože Trontelj, se je udeležilo več kot 400 ravnateljev in drugih strokovnih delavcev slovenskih vrtcev in šol, ki so prisluhnili predavanjem slovenskih in tujih strokovnjakov za možgane. Ti so predstavili ugotovitve nevroznanosti, ki odpirajo perspektive pri razumevanju otrok in njihove vzgoje tudi glede etičnega ravnanja.

Vede o možganih so potrdile dosedanja opažanja glede pomena zgodnje vzgoje. Ta čas je odločilen za razvoj razuma, empatije, sposobnosti za učenje, obvladovanje čustev in sprejemanje vrednot. Vzgojitelji in učitelji zato morajo poznati temeljne zakonitosti možganskega delovanja in razvoja, je prepričan soustanovitelj inštituta Janek Musek.

Udeležence je nagovoril tudi predsednik vlade Miro Cerar, ki je podpornik projekta. Pomembno se mu zdi, da učitelji dobijo ta znanja, da bodo znali razumeti otroke, da bodo vedeli, koliko jih lahko obremenjujejo, da na njih ne pritiskajo preveč in da jim bodo znali na pravi način prenesti tista znanja in vedenja, ki so za njihova življenja nujna in koristna in jih lahko mlad človek optimalno dojema.

"V današnji družbi je premalo socialne in čustvene inteligence. Tega potrebujemo več tudi v šolah," je poudaril premier, ki meni, da se na tem že dela, da je vedno več učnih vsebin povezanih z vrednotami in vrlinami. To je prava pot, na kateri je treba vztrajati, je prepričan Cerar.

Govorci so spoznanja znanosti o možganih povezali s temeljnim izhodiščem projekta Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, da uresničevanje etičnih standardov ter vrednot v življenju bistveno prispevata k psihičnemu blagostanju posameznika in s tem k blagostanju ter stabilnosti družbe.

Specialist nevrologije Blaž Kotnik je pojasnil, da se možgani ves čas spreminjajo, njihove funkcije se ob ustreznih spodbudah iz okolja izboljšujejo, ob pomanjkanju spodbud in vplivu negativnih dejavnikov pa se lahko poslabšujejo. Zato je treba poskrbeti, da se bodo možgani naših otrok razvijali in spreminjali v najboljših razmerah.

Kognitivni nevroznanstvenik Vojko Kavčič je izpostavil, da je za dobro funkcioniranje možganov ključen zdrav življenjski stil, v katerega sodijo zdrava prehrana, socialna in umska angažiranost, fizična aktivnost, zdravo spanje in dobro obvladovanje stresa.

Opozoril je, da morajo biti učni programi prilagojeni kritičnim obdobjem v razvoju možganov, sicer izobraževanje ne bo imelo pravega uspeha. Kakovostno, učinkovito izobraževanje v mladosti pa se obrestuje tudi v poznih letih.

"Moramo se zavedati velikega vpliva, ki ga imajo učitelji na našo prihodnost," je izpostavila bivša predsednica Evropskega sveta za možgane Mary Baker in dodala, da je treba spoznanja znanosti vključiti v prakso.

Ob tem je Miha Kos iz Hiše eksperimentov poudaril, da je treba učitelje nadomestiti z navduševalci: "Naloga učiteljev ni, da učijo, ampak da navdušujejo za učenje."