Neznanka je Kelly Dirkes opozorila, da bo razvadila otroka, ker ga nosi in ne potiska voziček. Kelly ji je odgovorila na Facebooku: ''Draga ženska iz trgovine, slišala sem že prej, kako bom na ta način razvadila otroka. Prepričani ste, da mala zaradi tega nikoli ne bo postala neodvisna in samostojna. Nasmehnila sem se temu, poljubila malo in nadaljevala z nakupom.

Ko bi le vedeli, kaj vem jaz. Ko bi le vedeli, kako je svojih prvih 10 mesecev preživela v posteljici povsem sama, njena edina tolažba je bilo sesanje prstka. Ko bi le vedeli, kako je bila videti, ko jo je njen skrbnik iz sirotišnice predal meni in ko sem jo prvič uspavala v naročju. Nikoli je do tedaj nihče ni držal na takšen način, toda ona ni vedela, da je to tako. Ko bi le vedeli, da ona ni nikoli jokala v posteljici potem, ko se je zbudila, ker nikoli prej ni nihče odgovoril na njen 'klic'.

Ko bi vedeli, da je bila anksioznost standardni del njenega dneva, zraven razbijanja glave ob ograjo posteljice, medtem ko se je sama zibala, iskala malo tolažbe.

Ko bi le vedeli, kako neodvisen je dojenček v kengurujčku, in koliko časa smo preživeli, da smo okrepili del njenih možganov, ki 'kričijo' travma in 'ni varno'.

Ko bi le vedeli to, kar vem jaz. Ona se sedaj oglasi, ko jo spustim, vendar ne ko jo vzdignem. Zjutraj, ko se zbudi, v posteljici poje, ker ve,d a bo nekdo reagiral, prišel in ji zamenjal plenice.

Ko bi le vedeli, da ona sedaj zaspi v maminem ali očkovem naročju, namesto da se sama uspava. Razvaditi tega dojenčka je najpomembnejša služba, ki sem jo kadarkoli imela, hkrati pa tudi privilegij. Nosila jo bom dolgo oz. tako dolgo, kolikor mi bo ona to dovolila, ker sedaj ve, da je to kraj, kjer se čuti varno. Tukaj je njen prostor in ona ga je vzljubila.''

Mama je na elektronski varuški zaslišala, da njen šest tednov star dojenček joka. Odhitela je v sobo in takrat je zagledala nekaj najlepšega.