Prvi "koronski dojenčki", ki so se rodili na začetku pandemije leta 2020, so zdaj že predšolski otroci. V nekaterih državah, kot je Anglija, pa že hodijo v šolo. Gre za generacijo, ki strokovnjakom za izobraževanje povzroča vse več skrbi. Raziskava med 1.000 osnovnošolskimi učitelji v Angliji in Walesu, ki jo je izvedla raziskovalna skupina Savanta v sodelovanju z organizacijo za zgodnje otroštvo Kindred², namreč razkriva, da mnogi otroci še vedno prihajajo v šolo s plenicami, četrtina prvošolcev pa še ni popolnoma suhih oziroma potrebujejo plenice, nekateri otroci pa tudi pomoč pri oblačenju. Približno polovica (49 odstotkov) učiteljev meni, da so se ti problemi v zadnjih letih znatno poslabšali.

Ne le posamezni primeri, ampak širši pojav

Podobno dogajanje se pojavlja tudi v Nemčiji in sosednjih državah. V Švici, kjer otroci začnejo obiskovati osnovno šolo pri štirih letih (kar je primerljivo z vstopom v osnovno šolo v Nemčiji), se že nekaj let razpravlja o problemu "pleničnih otrok", ne glede na pandemijo. Obstajajo celo primeri 11-letnikov, ki še vedno ne obvladajo suhosti in potrebujejo plenice. 

Podobna poročila prihajajo tudi iz Nemčije, kjer so šole poročale o podobnih težavah. "Tudi pri nas se soočamo s težavo, da moramo otroke preoblačiti," je na primer pred kratkim povedala ravnateljica osnovne šole iz Cuxhavna v Nemčiji v pogovoru za časopis Neue Osnabrücker Zeitung. Tudi na platformah, kot je Reddit, se učitelji med seboj pogovarjajo o tem, kako se spopasti s to situacijo. To ni le nekaj posameznih primerov, temveč širši pojav, s katerim se učitelji soočajo.

Vzroki, zakaj otroci postajajo suhi pozno, niso pogosto medicinski

Vzroki, zakaj vedno več osnovnošolcev še potrebuje plenice, običajno niso zdravstvene narave ali znak razvojne zamude. Pogosteje gre za pomanjkanje potrebne motivacije za obvladovanje suhosti. Nekateri starši to dopuščajo, ker so plenice praktična pomoč. "To danes ni več obravnavano kot problem," razlaga pedagoška strokovnjakinja Margrit Stamm. 

Podobno meni tudi psiholog Rüdiger Maas, vodja Inštituta za raziskovanje generacij: "Mnogi starši ne izpolnjujejo le vseh želja svojih otrok, ampak jim tudi omogočijo, da jim ni treba početi stvari, ki so težke ali neprijetne." Po njegovem mnenju to vodi do preveč zaščitenih otrok, ki postanejo nesamostojni in kasneje obvladajo stranišče. "Potem so tukaj še šolarji, ki jih starši še vedno spremljajo do razreda in se pri vsakem problemu obračajo po pomoč k njim." 

Psiholog še dodaja, da se preveč stvari že od zgodnjega otroštva in predolgo dogaja le v spremstvu staršev. Kot primer navaja tudi obiskovanje stranišča. Ker se starši pogosto zgodaj vrnejo na delo, se po njegovem mnenju mnogi zanašajo na pomoč vzgojiteljev in učiteljev pri teh nalogah. 

Starši ne podpirajo razvoja otrok

Britanska raziskava med učitelji kaže na podobne vzorce, a tudi na pomembne razlike. Felicity Gillespie, direktorica britanske organizacije za zgodnje otroštvo Kindred2, pravi, da rezultati raziskave kažejo, da preveč staršev ne podpira dovolj razvoja svojih otrok, čeprav imajo nedvomno v mislih njihov najboljši interes. 

Pomembna razlika v primerjavi z Nemčijo ali Švico pa je, da naj bi v Veliki Britaniji, ki jo je ekonomsko prizadel brexit, na to vplivali tudi socialni problemi. Tako štirje od petih učiteljev menijo, da bodo letošnji višji življenjski stroški pomembno vplivali na šolsko pripravljenost otrok. "Starši so preobremenjeni z delom in mislim, da ne preživijo veliko kakovostnega časa z otroki – časa, v katerem bi spodbujali osnovne veščine in pogovore," je dejala ena izmed predšolskih učiteljic iz severozahodne Anglije. 

Še ena težava, ki so jo opazili učitelji, pa je tudi povečanje števila otrok z jezikovnimi težavami. Prekomerna raba mobilnih telefonov, televizije in drugih naprav v otroštvu pomeni, da otroci izpustijo okoli 1000 izgovorjenih besed na dan – kar lahko dolgoročno vpliva na njihove jezikovne sposobnosti.

Vir: Frankfurter Rundschau