V Kranjski Gori se je v petek pričelo prvo dvodnevno usposabljanje v okviru projekta Od Alje do Žana – čuječa srca, budni umi, ki povezuje pedagoške delavce po vsej Sloveniji. Na dogodku se je zbralo 44 učiteljev in šolskih svetovalnih delavcev iz desetih osnovnih šol, ki bodo v prihodnjem letu širili znanje s področja duševnega zdravja otrok.

Usposabljanje (ne izobraževanje), ki poteka v sodelovanju s Slovensko filantropijo in Zvezo Anite Ogulin in ZPM, se bo nadaljevalo do maja 2025. Zaradi velikega zanimanja šol Fundacija Alma že načrtuje izvedbo dodatnega kroga izobraževanj v prihodnjem letu.

Program temelji na filozofiji dr. Anice Mikuš Kos in njenem dolgoletnem delu na vojnih in povojnih območjih po celem svetu, tokrat pa je prilagojen slovenskim razmeram. Cilj je v osnovnih šolah okrepiti naravne vire za zaščito duševnega zdravja otrok in zagotoviti psihosocialno podporo otrokom, ki so izpostavljeni tveganjem ali imajo psihosocialne težave.

"Osnovni namen projekta je okrepiti vlogo šole v zaščiti duševnega zdravja in vzgoji otrok ter s tem prispevati k njihovi psihosocialni dobrobiti in družbenemu kapitalu skupnosti. Projekt si prizadeva aktivirati šolske varovalne dejavnike in vire za krepitev duševnega zdravja, ponuditi pomoč otrokom, izpostavljenim dejavnikom tveganja, ter nuditi podporo otrokom s težavami znotraj šole in v lokalnem okolju. Poleg tega povezuje skrb za psihosocialno dobrobit in duševno zdravje posameznikov s socializacijo otrok za njihovo aktivno prosocialno delovanje in družbeno odgovornost," so zapisali v objavi za javnost.

"Namen in naloga programa sta spodbuditi ter zagotoviti organizacijsko in strokovno podporo šolam pri zaščiti psihosocialne dobrobiti otrok ter nudenju pomoči otrokom v stiski. Hkrati program podpira prizadevanja za krepitev solidarnosti v oddelkih, šolah in lokalnih skupnostih," so še dodali.

Vse več otrok se sooča z duševnimi težavami

Stisk otrok je vse več, hkrati pa gre mnogo od njih mimo nas oziroma jih niti ne zaznamo. In prav zato je še kako pomembno, da smo malo bolj pozorni na to, kaj se dogaja z našimi otroki, da jim bomo lahko pravočasno pomagali.

Duševno zdravje je še vedno močno stigmatizirano, osnovnošolski otroci pa pogosto govorijo o nepovezanosti s starši, ki prav tako niso opremljeni z znanjem ali veščinami, da bi se lahko odzvali na otrokove potrebe in stiske. Mladi tako že v primarnih družinah nimajo zadostne podpore. Zato je izjemnega pomena, da se učitelje in učiteljice opremi z znanjem, kako prepoznati duševne stiske otrok in jim pomagati. 

Šole so izjemno pomemben gradnik dobrega počutja in duševnega zdravja otrok

V mnogih pogledih je šolsko okolje več kot le akademsko okolje; je tudi kraj, kjer se otroci učijo soočati s svetom, oblikovati odnose in razvijati odpornost. Šole so sekundarni prostori, kjer otroci in mladi preživijo večino svojega življenja, zato je še toliko bolj pomembno, da jih opremimo ne le s predmetnim znanjem, temveč tudi z znanjem o telesnem in duševnem počutju. 

Duševno zdravje je močno povezano z akademskimi uspehi

Duševno zdravje neposredno vpliva na otrokovo sposobnost učenja, pomnjenja informacij, osredotočenost in sodelovanje pri pouku. Otrok, ki se sooča z anksioznostjo ali depresijo, ima lahko težave s koncentracijo, kar vodi do nižje akademske uspešnosti. 

Študije kažejo, da imajo učenci, ki se soočajo z izzivi duševnega zdravja, pogostejše izostanke od pouka, nižje ocene in povečano tveganje za opustitev šolskih dejavnosti. Kadar se učitelji zavedajo težav z duševnim zdravjem, s katerimi se lahko srečujejo učenci, lahko svoje metode poučevanja prilagodijo različnim potrebam svojih učencev. 

Na primer, učitelj lahko učencu zagotovi dodaten čas za naloge, ponudi alternativne metode sodelovanja ali poveže učenca s svetovalnim delavcem. Takšne prilagoditve lahko zelo pomagajo učencem, da ostanejo angažirani in dosežejo svoje akademske cilje tudi, ko se soočajo z osebnimi izzivi.

Ustvarjanje pozitivnega učnega okolja

Otroci velik del dneva preživijo v šoli, zato je to eno od primarnih okolij, ki oblikujejo njihovo čustveno počutje. Ko učitelji aktivno spodbujajo ozaveščenost o duševnem zdravju, ustvarijo spodbudno in varno vzdušje, kjer se učenci počutijo cenjene in razumljene. 

To pozitivno okolje ne le, da spodbuja učence, da redno obiskujejo šolo, ampak tudi krepi njihovo sposobnost za vzpostavljanje pomembnih odnosov z vrstniki in učitelji. Šole s poudarkom na ozaveščanju o duševnem zdravju pogosto spodbujajo bolj sodelovalno in vključujočo kulturo, v kateri se otroci učijo empatije, reševanja konfliktov in čustvene regulacije. 

Ko se učenci počutijo varne in podprte, je večja verjetnost, da bodo spregovorili o svojih težavah, poiskali pomoč in razvili veščine, ki jih potrebujejo za obvladovanje izzivov v življenju.

Preventiva je vedno boljša izbira 

Številna stanja duševnega zdravja se začnejo v otroštvu ali adolescenci, zato je zgodnja intervencija ključnega pomena. Po podatkih raziskav približno 1 od 6 otrok, starih od 6 do 17 let, vsako leto doživi duševno motnjo. Vendar veliko teh stanj ostane neprepoznanih in nezdravljenih, kar lahko povzroči resnejše težave v odrasli dobi, vključno z zlorabo substanc, kroničnimi duševnimi motnjami ter težavami pri ohranjanju odnosov in zaposlitve.

Učitelji so pogosto prvi, ki opazijo vedenjske ali čustvene spremembe pri učencih, kot so umik, agresija, nemir ali nenaden upad učne uspešnosti. Če so pozorni na te zgodnje znake, lahko učitelji sodelujejo s šolskimi svetovalnimi delavci, psihologi in starši, da učencu zagotovijo pravočasno podporo. Izkazalo se je, da zgodnja intervencija močno izboljša rezultate za otroke, saj jim daje orodja in strategije, ki jih potrebujejo za učinkovito obvladovanje in uspeh.

Dolgoročni vpliv na družbo

Dajanje prednosti duševnemu zdravju otrok presega šolske zidove. Ko otroci prejmejo ustrezno podporo za duševno zdravje, je večja verjetnost, da bodo zrasli v dobro usmerjene, empatične odrasle, ki lahko pozitivno prispevajo k svoji skupnosti. 

Ozaveščanje o duševnem zdravju v šolah je tako mogoče razumeti kot naložbo v prihodnost, ki prinaša koristi ne le posamezniku, temveč družbi kot celoti. Poleg tega lahko zgodnja obravnava težav z duševnim zdravjem pomaga zmanjšati družbene stroške, povezane z nezdravljenimi duševnimi boleznimi, kot so stroški zdravstvenega varstva, brezposelnost in zmanjšana produktivnost. Šole, ki jim je duševno zdravstveno stanje prednostna naloga, v nekem smislu pomagajo graditi bolj zdravo in odporno družbo.