Hrvaški pevec Oliver Dragojević se je s svojimi pesmimi vsem vtisnil v spomin, ob njegovi glasbi so odraščale številne generacije, zato je slovo še toliko težje. Zaradi bolezni se je od nas poslovil v 71. letu starosti.

Vedno znova je v intervjujih poudarjal, da so mi inspiracija prav otroci in vnuki, oni so njegovo življenje, njegova ljubezen. Nasmeh so mu pričarali na usta sin Dino ter dvojčka Damir ter Davor, najbolj pa je užival v sprehodih z enim izmed vnukov po Rivi. Slednjim je želel omogočiti vse, česar sam ni bil deležen v otroštvu.

Imel je zelo skrbno ženo Vesno, ki mu je vedno stala ob strani in skrbela tudi za to, kaj je oblekel, preden je odšel od doma, on pa jo je kavalirsko razvajal. On je bil človek, ki je prisegal na starinske običaje – užival je v majhnih stvareh, toplini doma, domači hrani, otrocih in vnukih.  

S sinovi se je odlično razumel, predvsem, ko so bili starejši. Priznal je, da jim je v otroštvu pogosto delil nasvete, vendar jih niso preveč upoštevali. Zadnja leta so se veliko družili in z njimi se je lahko pogovarjal o marsičem. Skupaj so hodili na obalo, v ribolov, včasih pa so tudi zapeli na ves glas. Njihova srečanja so bila večinoma športno obarvana, večinoma so se zbrali poleti. Svoje snahe je vedno znova hvalil, pred nekaj leti je vso družino odpeljal na križarjenje po Sredozemlju.

Vseeno pa je poudarjal, da nikoli ni bil popoln mož, oče, dedek. Če mu kaj ni ustrezalo, je to dal tudi vsem vedeti.