Izobraževalni center Piali Ashar Alo, kar v prevodu pomeni luč upanja, sta leta 2008 ustanovila Indijec Anup Gayen in njegova žena, Slovenka Mojca. Šola je namenjena otrokom iz revnih, nepopolnih družin, ki jih starši zaradi različnih razlogov niso vpisali v državno šolo. V centru otrokom zagotavljajo izobraževanje, prehrano in higienske pripomočke.

Šola deluje s pomočjo številnih donacij, ki jih prispevajo različne ustanove, sodelovanje z Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta pa je pri tem prav posebno, saj sta šoli podpisali medsebojni sporazum, ki zagotavlja trajno sodelovanje. "Tako smo se zavezali, da enkrat ali dvakrat letno izpeljemo dobrodelno akcijo," je za STA dejala radovljiška učiteljica Maja Tolo.

Kot je pojasnila, so v minulih letih za več kot 100 otrok omenjene šole že zbirali svinčnike in barvice, zobne ščetke in glavnike ter plišaste igrače, saj revni indijski otroci nimajo igrač, niti šolskih in higienskih potrebščin. Vsakič, ko v indijski šoli prejmejo pakete, se svojim slovenskim vrstnikom posebej zahvalijo in jim posredujejo fotografije, kako darovane pripomočke s pridom uporabljajo.

Decembra so se v radovljiški šoli lotili zbiranja trdih mil. Zbrali so jih več kot 800, kar v povprečju pomeni, da je vsak radovljiški šolar daroval eno milo. "Motivacija za pomoč je med učenci zelo velika, ko vidijo filmčke in slikovno gradivo o tem, kako otroci v Indiji živijo," so pojasnili najbolj angažirani učenci, ki akcijo zbiranja pomoči predstavljajo po vseh razredih.

Kot je dejala Tolova, s tem otroke spodbujajo tudi k dobrosrčnosti. "Šola, za katero zbiramo pomoč, je iz povsem druge kulture, ki je naši učenci ne poznajo in ne vedo, kako nekateri otroci živijo. Ko se na primer v četrtem razredu učimo o pravicah in dolžnostih otrok, nimajo pojma, kako živijo ljudje drugod po svetu," je pojasnila.

Vodje akcije sicer večkrat slišijo očitke, zakaj se osredotočajo na otroke iz Indije, če pa je že v Sloveniji veliko pomoči potrebnih. "Če bi vsak naredil vsaj en drobec, bi bile stvari lepše. Mi sodelujemo tudi v dobrodelnih akcijah, kot so Anina zvezdica ali Podari zvezek, sodelujemo z Rdečim križem in Hospicem," je odgovorila Tolova.

Pri pomoči indijskim otrokom se srečujejo le z eno oviro, to je pošiljanje zbrane pomoči. Lažje bi bilo zbirati denar, a je to zaradi pravil v Sloveniji preveč zakomplicirano, je pojasnila Tolova. Zato vztrajajo pri zbiranju uporabnih predmetov, četudi to pomeni stroške s pošiljanjem. Letošnjo pomlad ali prihodnjo jesen se bodo znova lotili zbiranja svinčnikov in barvic.