Je prišlo do napake?

Bralec je opozoril Žurnal24, da so mu na centru za socialno delo pri oceni premoženja dvakrat upoštevali delnice, in sicer kot prihranke na bančnem računu pa tudi kot delnice .

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so za Bibaleze.si potrdili, "da je v nekaterih primerih s strani bank oziroma banke prišlo do pomote pri pošiljanju podatkov". Do podvojenega prikazovanja istega premoženja je torej prišlo, če so tudi banke posredovale podatke o lastništvu slovenskih delnic, in zadeva se je reševala v pritožbenih postopkih, so razložili.

Kot je znano, se upravičenost do pravic iz javnega denarja ugotavlja na podlagi materialnega stanja osebe ali družine. Podatke se pridobi po uradni dolžnosti iz zbirk, ki jih vodijo pooblaščeni organi in organizacije. Na primer, v informacijski sistem centrov za socialno delo se s strani delniške družbe prenesejo podatki o lastništvu slovenskih delnic, s strani bank in družb za upravljanje pa podatki o lastništvu tujih delnic. Če dobijo dva podatka o lastništvu vrednostnih papirjev, od katerih je bil eden posredovan od delniške družbe, drugi pa od banke oziroma družbe za upravljanje, gre za različno premoženje in se upoštevata oba podatka o lastništvu premoženja, so pojasnili na ministrstvu.

Zaposleni na centru za socialno delo na podlagi razpoložljivih podatkov v informacijskem sistemu ni mogel prepoznati napačnega podatka, so opozorili na ministrstvu. "Morebitno napako tako lahko uveljavlja le stranka v pritožbenem postopku, kjer se preverja resnično dejansko stanje." In kako to storite? Pritožbo zoper odločbo ali sklep centra za socialno delo lahko vložite pisno ali ustno na zapisnik na centru za socialno delo. Praviloma jo je treba vložiti v 15 dneh od vročitve odločbe oziroma sklepa, če ni z zakonom oziroma v pravnem pouku določeno drugače. Navesti morate odločbo, ki se izpodbija, organ, ki jo je izdal, ter njeno številko in datum, obenem pa tudi razložiti, zakaj jo izpodbijate. O pritožbi nato odloča drugostopenjski organ, ki je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Vrednost premoženja največkrat sploh ne upoštevajo, zato morebitne napake praviloma ne bodo vplivale na odmero 

Na ministrstvu so sicer poudarili, da se v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev premoženje večkrat niti ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja oziroma zaradi upoštevane majhne vrednosti ne vpliva na končno odločitev.

Na podlagi zakona se namreč ugotovljena vrednost premoženja zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar trenutno znaša 19.304,64 evra, morebitna preostala vrednost premoženja pa se upošteva v višini fiktivno določenega dohodka. Torej v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti upoštevanega premoženja, kar trenutno znaša 0,40 odstotka.

Če vam pri vrednotenju premoženja vseeno upoštevajo tekoče dohodke, pa jih pomnožijo s količnikom, ki se izračuna iz razmerja med neto povprečno plačo na zaposlenega v Sloveniji v preteklem letu in zadnjo neto povprečno plačo na zaposlenega v mesecu izplačila tekočega dohodka. Če je po preračunu količnik večji od 1, se upošteva količnik 1. Torej, se nikoli ne upošteva večji količnik kot ena, kar v praksi pomeni, da vam v osnovo izračuna nikoli ne upoštevajo višjega dohodka, kot ste ga dejansko imeli.

Višina otroškega dodatka je odvisna od uvrstitve v dohodkovni razred. Otroški dodatek od lani ni več določen v odstotku od povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Sloveniji za koledarsko leto pred vložitvijo zahteve, ampak v nominalnih mejah. Glede na število otrok se skupna višina otroškega dodatka določi za vse otroke, ki so upravičeni do njega, tako da se seštejejo posamezni zneski za vsakega otroka, je razloženo na spletni strani ministrstva. Tako povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v prvem dohodkovnem razredu za otroški dodatek znaša do 188,02 evra, v osmem dohodkovnem razredu pa med 856,57 in 1034,14 evra. Po statistikah ministrstva je bilo sicer lani upravičencev do otroškega dodatka 294.149 in zato so skupno izplačali nekaj več kot 246 milijonov evrov.

Višina plačila vrtca se ugotavlja glede na povprečni mesečni dohodek na družinskega člana. Višina se z odločbo centra za socialno delo določi kot odstotek, ki ga plačajo starši od cene programa vrtca, v katerega je vključen otrok. Starši z najnižjimi dohodki so oproščeni plačila, starši z najvišjimi dohodki plačajo 77 odstotkov cene programa. Starši, ki imajo v vrtcu dva ali več otrok, za drugega otroka plačajo 30 odstotkov, za vsakega nadaljnjega otroka pa so oproščeni plačila. Ceno sicer določi občina, v kateri je vrtec.

Za državno štipendijo lahko zaprosijo dijaki in študenti iz socialno ogroženih družin. Njena višina je odvisna od povprečnega dohodka v družini, in sicer povprečni mesečni dohodek na družinskega člana v preteklem letu pred vložitvijo vloge ne sme presegati 668,35 evra. Lani jo je prejemalo približno 15.500 mladih, in sicer povprečno 122 evrov, kaže statistika ministrstva.