Vsak otrok si zasluži topel dom in družino, ki bo skrbela zanj. Shannon Pinkerton iz Wyominga (ZDA) je to izvedela od svojih staršev, ki so vodili sirotišnico za otroke s posebnimi potrebami. Zato Shannon in njen mož Troy, ko sta imela leta 2009 priložnost posvojitiJoeyja, 10-letnika z Downovim sindromom, nista oklevala. "Moj sin Cody naju je prosil, da ga posvojimo," je Shannon povedala za revijo People. "Vedno sem čutila posebno naklonjenost do teh otrok," je še dodala.

Od tistega dne sta Shannon in njen mož v roku 15 let posvojila še pet otrok z Downovim sindromom. Najstarejša med njimi, Tracy, je zdaj stara 28 let, najmlajša, Devlin, pa 18 let. Vsi otroci še vedno živijo s Shannon in Troyem, saj imajo nekateri med njimi poleg Downovega sindroma še druge zdravstvene težave, kot sta neverbalni avtizem in pritlikavost.

Shannon pravi, da pri njih doma nikoli ni dolgčas. Skupaj jahajo konje, skrbijo za kokoši in hodijo po nakupih. "Tu so srečni, ker imajo zanimivo življenje," pa je soprogi pritrdil Troy. "Lahko gredo v Disneyland, jahajo konje in kampirajo tik ob svoji hiši. Če bi bili v državni ustanovi, bi bilo njihovo življenje monotono in ne bi mogli početi tega, kar počnejo tako imenovani normalni ljudje."

"Želim, da imajo fantje življenjske izkušnje, ki jih sirotišnica ni mogla zagotoviti," je pojasnila Shannon. "Če bi jih spoznali, bi jih nemudoma vzljubili. Nikoli nikogar ne obsojajo. In so izjemno prijazni." Joey, Devlin, Julian, Cameron, Anthony in Tracy preživijo veliko časa s štirimi biološkimi otroki Shannona in Troya ter z njunimi tremi vnuki. Srečujejo se ob družabnih večerih in ob koncih tedna, skupaj pa tudi obiskujejo tekme rokoborbe in navijajo za Shannoninega najmlajšega sina Codyja.

Kljub biološki starosti pa se nobeden od njih ne smatra kot odrasla oseba ali opravilno sposoben. Shannon in Troy se tako veselita vsakega usvojenega mejnika svojih otrok in vsakega minimalnega uspeha. Tako Shannon na svojem profilu na družbenih omrežjih aktivno deli poskuse svojih sinov, da samostojno skuhajo zajtrk za starše, skupne nakupovalne izlete in fotografije, na katerih otroci pomagajo pri hiši. "Vedno so zelo zaposleni," je dejal Troy. "Fantje popestrijo najino življenje in nama prinašajo veliko veselja. Želiva jim pomagati in jim omogočiti prostor, ki ga lahko imenujejo dom," je še zaključil.