Ranljiva skupina pa so tudi odrasli, saj Pirc Musarjeva ob svojih predavanjih v šolah večkrat opaža, da je najbolj pogost ukrep starša tak, da otroku odvzame računalnik ali ga odklopi od interneta, kar je zagotovo najlažje. Opaža, da so starši premalo izobraženi o tem, kaj so pasti interneta, in svojim otrokom ne znajo povedati, na kaj naj bodo pozorni.

"Moje mnenje je, da otroku ni dobro vzeti interneta in ga odstraniti z družbenih omrežij. To je danes del njihovega življenja in del njihove subkulture. Treba pa je opozarjati na pasti, a če starši tega ne znajo, je res najlažji ukrep odvzem računalnika. Prav zato je še večja odgovornost pri informacijskem pooblaščencu, pa tudi učiteljih v šolah," je dejala Pirc Musarjeva.

Benjamin Lesjak iz mariborskega Inštituta za pravne rešitve informacijske družbe je dejal, da so starši zelo slabi poznavalci interneta. Če bi namreč vsaj malo pobrskali po internetu, bi naleteli na nešteto fotografij in posnetkov svojih otrok, ki jih sami brez njihovega soglasja izpostavljajo širši javnosti.

Ob tem so danes lahko na svetovnem spletu kršene še številne druge človekove pravice, zlasti s področja dostojanstva in zasebnosti posameznika, tajnosti pisem, svoboda izražanja, spodbujanje neenakopravnosti in nestrpnosti. Pri tem prednjačijo tudi anonimni forumi, ki bi jih po mnenju informacijske pooblaščenke vsaj najbolj resni slovenski mediji morali zajeziti.

Svetovalnica za žrtve nasilja in zlorab Maribor se po besedah Katje Golob s primeri neposredno zaradi interneta še niso srečevali. Je pa svetovni splet povezan tudi z žrtvami nasilja v družini, predvsem takrat, ko eden od partnerjev po razpadu partnerske zveze še naprej izvaja nasilje preko interneta. Tako med drugim na socialnih omrežjih objavljajo intimne fotografije in grožnje, objavljajo svoje žaljivo mnenje in podobno, pri tem pa žrtev marsikdaj tega niti pravno ne more preprečiti.

Zaradi tovrstnih spletnih napadov se žrtve večkrat obračajo tudi na ponudnike internetnih storitev, ki pa vselej ne morejo pomagati. Kot je povedal Peter Žlof, podatke o storilcih lahko pristojnim organom posredujejo izključno na podlagi odredbe sodišča. Oškodovanci se morajo zato po njegovem mnenju v primeru kršenja pravic najprej obrniti na upravljavca družabnega omrežja ali upravitelja spletne strani, pa tudi na policijo.