Projekt: Tradicionalni slovenski zajtrk

Projekt želi spodbujati uživanje hrane iz lokalnega okolja, zato morajo biti živila pridelana oz. predelana v Sloveniji. Osnovne šole in vrtci ter nekateri drugi zavodi za izobraževanje otrok in mladostnikov na ta dan načrtujejo tudi druge dejavnosti, s katerimi približajo vsebine s področij kmetijstva, lokalne pridelave in predelave hrane, zdravega prehranjevanja, ohranjanja okolja, samooskrbe in trajnostnega razvoja.

Ena izmed spremljevalnih aktivnosti projekta je tudi akcija sejmo semena vrtnin, v okviru katere je pristojno ministrstvo oktobra vrtcem in šolam posredovali zavojčke s semeni, da bi jih otroci posejali in z učitelji spremljali pot rasti do pridelka in priprave hrane. Kmetijsko ministrstvo je za plačilo tradicionalnega zajtrka rezerviralo okrog 110.000 evrov.

Obenem projekt spodbuja tudi uživanje zajtrka pri otrocih in mladostnikih, saj jih več kot polovica ne zajtrkuje. Zajtrk predstavlja energijo tako za fizično kot miselno aktivnost.

Prehrana v vrtcih in šolah

Otroci v vrtcih imajo na voljo povprečno tri obroke (zajtrk, malico in kosilo), medtem ko imajo dijaki manj kot en obrok. Podatki o prehrani otrok v vrtcih kažejo, da je lani prejemalo po tri obroke več kot 98 odstotkov vrtčevskih otrok, v letu 2006 je bilo takih otrok 91 odstotkov.

Iz zadnjih statističnih podatkov o osnovnih šolah je razbrati, da v šoli malica več kot 95 odstotkov osnovnošolcev, nekaj več kot 63 odstotkov jih v šoli tudi kosi, sedem odstotkov osnovnošolcev pa jih tudi zajtrkuje. Delež otrok, ki v šoli tudi kosijo, se je od leta 2006 z 49 odstotkov povečal na več kot 63 odstotkov.

Stanje v vrtcih in osnovnih šolah se, kar zadeva število obrokov, izboljšuje, za srednje šole pa velja ravno nasprotno. Več kot 27 odstotkov dijakov ne uporablja organiziranih načinov prehrane, ki jih nudijo srednje šole (pred štirim leti je bilo takih le štiri odstotke). Največ dijakov si od treh obrokov privošči malico. V letu 2012 je v šolah malicalo 71 odstotkov dijakov (pred štirimi leti še 89 odstotkov).

Kaj jemo Slovenci?

Statistični urad je pred dnevom slovenske hrane pripravil tudi več statističnih podatkov glede živil, ki bodo na mizi ob tradicionalnem zajtrku.

Pšenice v Sloveniji ne pridelamo dovolj niti za prehrano ljudi. Lani smo je uvozili več kot 216.000 ton, kar je 26 odstotkov več kot leto prej. Povprečno je Slovenec lani porabil 96 kilogramov (kg) moke, medtem ko jo povprečni prebivalec EU porabi okrog 110 kg.

Prebivalec Slovenije je lani po oceni porabil povprečno okoli 32 kg namiznih jabolk ali malo več kot pol jabolka na dan. To je več od povprečja v EU, kjer prebivalec porabi okrog 20 kg jabolk letno.

Po podatkih Kmetijskega inštituta Slovenije se stopnja samooskrbe z mlekom in mlečnimi izdelki v Sloveniji v zadnjih 13 letih giblje med 113 in 120 odstotki. Prebivalec Slovenije popije na leto povprečno malo več kot 53 litrov konzumnega mleka, v obliki sira, masla, jogurtov in drugih mlečnih izdelkov pa ga porabi še dodatnih 161 litrov, skupaj torej 214 litrov, kar je manj od povprečja v EU.

Samooskrba z maslom je lani padla na 63 odstotkov, kar je najmanj v zadnjih 13 letih. Poraba masla se je na prebivalca na leto v zadnjih 13 letih podvojila z 0,9 kg na 1,8 kg. Kljub temu porabimo v Sloveniji v povprečju še vedno precej manj masla, kot ga porabijo v EU, kjer se povprečje giblje okrog štirih kg na prebivalca. Najmanj masla sicer pojejo Bolgari, Romuni in Španci, manj kot kilogram, Nemci, Belgijci, Francozi in Danci pa ga pojejo povprečno šest ali več kg na prebivalca.

Samooskrba z medom je približno 81-odstotna. Povprečna poraba medu na prebivalca na leto znašal 1,4 kg, s tem spadamo med najbolj sladkosnede, saj ga več v EU porabijo le Grki.

Slovenska gospodinjstva porabijo v zadnjih letih za nakup hrane in brezalkoholnih pijač okrog 14 odstotkov svojih denarnih sredstev. V letu 2012 so četrtino sredstev, porabljenih za hrano in brezalkoholno pijačo, porabila za nakup mesa in rib, 17 odstotkov za nakup kruha in žit, 15 odstotkov za nakup mleka, sira in jajc. Tudi izdatki za brezalkoholne pijače (10 odstotkov) ter sladkor, marmelado, med, sirup, čokolado in sladkarije (devet odstotkov) so se uvrstili pred izdatke za sadje (osem odstotkov) in zelenjavo (sedem odstotkov).