Multipla skleroza je najpogostejše nevrološko obolenje med mlajšimi odraslimi osebami med 20 in 40 letom starosti. Pogosteje zbolijo ženske kot moški. V Sloveniji po podatkih Združenja multiple skleroze Slovenije živi preko 3500 oseb z multiplo sklerozo.

Vzrok za nastanek bolezni sicer ni znan, a strokovnjaki ocenjujejo, da je najverjetneje sprožilni dejavnik kombinacija vplivov okolja, genetske predispozicije in virusnih dejavnikov. Za multiplo sklerozo značilni simptomi so motnje vida, oslabelost udov, motnje občutka, motnje mokrenja, motnje ravnotežja in prekomerna utrudljivost.

Najpogostejša oblika bolezni je recidivno-remitentna, ki se pojavi pri približno 60 do 80 odstotkih obolelih. Ta oblika bolezni se lahko pri 40 odstotkih bolnikov spremeni v sekundarno napredujočo obliko. Pri tej obliki se še vedno dogajajo zagoni bolezni, vendar so faze izboljšanja izredno šibke. Zdravstveno stanje bolnika po zagonu se nikoli ne povrne na stanje pred zagonom. Pri napredujoči obliki bolezni se vsakih šest mesecev znaki slabšajo in ni vmesnih izboljšanj, pojasnjujejo v združenju.

Diagnostika multiple skleroze poteka na podlagi McDonaldovih kriterijev, temelji pa na dokazu značilne prizadetosti na vsaj dveh mestih centralno-živčnega sistema v vsaj dveh različnih časovnih obdobjih. Vedno večji pomen v diagnostiki pridobiva magnetnoresonančna tomografija možganov in hrbtenjače. Ta ima poleg diagnostičnega pomena tudi zelo koristno vlogo pri spremljanju poteka bolezni in učinkovitosti zdravljenja.

Bolezen je še neozdravljiva, zdravila pa bolnikom olajšajo težave, krajšajo zagone in upočasnjujejo potek bolezni. Za obvladovanje simptomov multiple skleroze so na voljo različna simptomatska zdravila, bodisi biološko zdravilo, ki ga morajo bolniku vbrizgati vsake v štiri tedne, ali pa tablete, ki jih morajo bolniki jemati vsak dan. Zdravljenje z biološkimi zdravili naj bi bilo učinkovitejše, napredovanje bolezni pa je počasnejše.

V zadnjem času se zdravniki trudijo, da bi bolniki, ki se zdravijo s terapijo prvega reda in se jim stanje slabša, čim prej začeli dobivati terapijo drugega reda, ki lahko spremeni potek bolezni.

Z zdravili drugega reda je pri nas zdravljenih nekaj deset bolnikov in izkušnje kažejo, da so zdravila učinkovita in varna. Bolniki imajo s temi zdravili manj zagonov, stabilno nevrološko prizadetost in bistveno boljšo kakovost življenja kot pred zdravljenjem.