
Zelo pozoren opazovalec bo opazil, da s Sonca prihaja nekoliko manj svetlobe, potemnitev pa bo tako majhna, da je tudi živali ne bodo opazile, je dejal predsednik astronomskega društva Labod Janez Kos.
V Ljubljani se bo delni mrk začel ob 9.32, največ, 68 odstotkov premera Sonca, bo Luna zakrila ob 10.40. Konec mrka bo ob 11.52. Na zahodu države se vse skupaj zgodi približno minuto in pol prej, na vzhodu pa dobro minuto in pol pozneje, je še dodal Kos.
Mrk bo sicer najprej viden sredi Severnega Atlantika, zadnji pa ga bodo videli v Sibiriji in Mongoliji. Delni mrk bo pri nas trajal dve uri in 20 minut.
Popolni mrk na kopnem viden le s Ferskih otokov
Popolni mrk bo tokrat zelo izmuzljiv, je dejal Kos. Na kopnem bo viden le s Ferskih otokov in z norveškega otočja Svalbard. Francoska tiskovna agencija AFP ob tem poroča, da se prebivalci Svalbarda že pripravljajo na številne turiste. Otočje, ki je od severnega pola oddaljeno 1300 kilometrov in šteje 2100 prebivalcev, v petek pričakuje med 1500 in 2000 turistov z vsega sveta.
Navdušenci pa bodo morali za tri minute, ko bo Luna v celoti prekrila Sonce, odšteti tudi precej denarja. Kot poroča AFP, so namreč hotelske sobe zasedene že več let vnaprej, tistih nekaj prostih pa tik pred dogodkom dosega vrtoglave cene, okoli 570 evrov na noč.
Na Ferskih otokih, sicer uradno danskem ozemlju, medtem pričakujejo približno 8000 turistov. Vsi pa se sprašujejo, ali bo vreme za opazovanje mrka ugodno, saj napoved tako za Svalbard kot za Ferske otoke kaže delno oblačno dopoldne.

Popolni mrk se bo, kot je pojasnil Kos, začel južno od Grenlandije in se končal točno na severnem polu. V petek je namreč tudi enakonočje, kar pomeni da bo na severnem polu viden prvi vzhod Sonca letos, med katerim se bo zgodil še popolni mrk, je poudaril Kos. Popolna faza bo trajala najdlje nekje vzhodno od Islandije.
In medtem, ko nekateri Sončev mrk nestrpno pričakujejo, drugi trepetajo pred posledicami njegovega učinka. Evropski upravljavci sončnih elektrarn namreč pričakujejo, da bo zaradi mrka prekinjena proizvodnja elektrike, kar bo predstavljalo velik test za sistem. Danes namreč s pomočjo sončne energije proizvedemo 100-krat več elektrike kot smo jo ob zadnjem mrku leta 1999. Zaradi pričakovane nenadne izgube energije so operaterji že pripravili krizne ukrepe, s katerimi bodo nadomestili energijo.
Organizirano opazovanje mrka tudi v številnih slovenskih mestih
V Sloveniji bodo opazovanje mrka organizirali v številnih mestih. V Ljubljani ga bo med drugim mogoče opazovati na Kongresnem in Plečnikovem trgu. V Mariboru ga bodo opazovali na ploščadi pred filozofsko fakulteto, v Murski Soboti pred tamkajšnjo gimnazijo, v Novi Gorici pa na Bevkovem trgu.
Kako opazovati Sonce?
Kos je sicer opozoril, da je Sonce varno opazovati le skozi posebne filtre, ki jih lahko kupimo v specializiranih trgovinah z astronomsko opremo. Tak filter je montiran tudi v očala za opazovanje Sonca. Če so nam očala ostala od popolnega mrka iz leta 1999, verjetno niso več varna, je dodal.
Drugi varni način je projekcija slike Sonca na bel zaslon. To lahko naredimo s teleskopom, daljnogledom ali pa posebno kamero. Vsekakor skozi teleskop ali daljnogled ne smemo pogledati v Sonce, saj v trenutku oslepimo. Opazovanje Sonca skozi sončna očala, kombinacijo več sončnih očal, varilsko steklo, sajasto steklo in podobno ni varno, je izpostavil Kos.
Kmalu pred ali po Sončevem mrku pa nastopi tudi Lunin mrk. Tokrat se bo to zgodilo 4. aprila, vendar mrk ne bo viden iz Slovenije. Najbolje bo viden s Tihega ocena, Avstralije in Nove Zelandije. Iz Slovenije pa bo popolni Lunin mrk viden 28. septembra letos.

Komentarji (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.
PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV